Kitajski Prešeren

Meni lepa misel o človekovi minljivosti kitajskega pesnika Li Baia (Li Tai-Po).

OPOMBA:
Se opravičujem, ker mi kitajščina povzroča še vedno nekoliko preglavic, zato sem poskušal po najboljših močeh prevesti angleško verzijo te misli: We sit together, the mountain and me, until only the mountain remains.

Ne, v bistvu mi ni všeč prevod, samo ne grem popravljat.

Bolje bi bilo morda Skupaj sediva gora in jaz, dokler ne ostane tu samo še gora. Gre pa za pesem, ampak meni se tu nič ne rima. Šlo bi recimo jaz in mraz, žal pa tega ni v kitajskem originalu.

Ne glede na gramatično pravilnost prevoda, pa je imel kitajski pesnik prav. Njegova gora še vedno stoji in tudi njegovih pesmi zob časa ni načel.

Človek pa…

Advertisements

One Response to “Kitajski Prešeren”

  1. zirosi Says:

    moja verzija bi bila:

    midva sediva skupaj,
    ta gora in jaz,
    dokler ne ostaja samo gora

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: