Gremo klestiti stroške

V nekaterih medijih se zadnje čase izvaja silovit pritisk na javne uslužbence, ki naj bi bili po njihovo krivi za vse tegobe te družbe, vključno z gospodarsko krizo.

Seveda takšni članki, napisano populistično in za dušo slovenskega delavca na minimalni plači, ki drugače morda bere samo Slovenske novice in še vedno žaluje za pokojnim Direktom, nedvomno pripomorejo k kakšnemu prodanemu izvodu več in to ob današnji krizi, ki je prizadela tudi časopisne hiše, lahko samo dobro dene lastnikom.

Pišimo pač to, kar ljudje od nas zahtevajo, saj smo na trgu. Jebeš pa ob tem kodeks novinarjev, ker ta ne prinese niti centa h končnemu poslovnemu izzidu.

Je pa stranski učinek takega pisanja čedalje bolj viden, saj je slovenski javni uslužbenec postal zaničevanja vreden parazit, ki si ga lahko privošči vsak polpismen pisun z 3.560 € bruto mesečne plače. Prišli pa smo že skoraj tako daleč, da bodo morali javni uslužbenci najeti telesne stražarje, ker sicer jih bo pobesnela raja, sprovocirana z raznimi časopisnimi članki, raztrgala kot so zdravnika Baričeviča raztrgali njegovi pobesneli psi.

Jaz zato predlagam, da začne javna uprava resno krčiti stroške in za začetek odpove naročnino na številne časopise, ki so vsi po vrsti dostopni tudi na spletu in nenazadnje imajo nekateri javni uslužbenci morda tudi pametnejše delo, kot je branje tretjerazrednih pisunčkov, ki na razvitem zahodu ne bi mogli pisati niti za Cicibana ali Pionirski list.

Pa si poglejmo kakšne so sploh številke stroškov s tem starim papirjem.

Javni sektor je pri nas dejansko zelo velik, ker vključuje tudi celotno šolstvo in zdravstvo. Vsak tak “organ” oziroma izpostava ima ponavadi naročenih po par dnevnikov in še kakšen mesečnik, ker nikoli ne vedo, kdo jih bo oblatil.

Samo osnovnih šol je po mojih podatkih 800, če prištejemo še srednje šole in fakultete je že iz tega naslova prek 1000 potencialnih naročnikov. Pa gremo naprej. Bolnišnice, zdravstveni domovi, sodišča, mrtvašnice, policijske postaje, domovi upokojencev, knjižnice, carinske izpostave, vrtci, upravne enote, kasarne, agencije, občinski uradi in nenazadnje ministrstva.

Jaz sem najprej špekuliral, da je teh naročnikov morda okrog 2500. Če malo bolje razmislim, jih je dejansko krepko prek 3000. Ampak da poenostavim, bom za lažje razumevanje vzel kar številko 3000.

Če ima recimo vsak tak “organ” naročenih v povprečju 5 dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Slovenske novice) in mesečnike ter ostalo periodiko v izračunu zanemarim, pridemo do sledeče številke mesečnih stroškov za star papir, ki je v bistvu že dolgo brezplačno dostopen na internetu:

3000 * 5 * 20 = 300.000 €

Tu sem upošteval povprečno pet dnevnikov, ki stanejo 1 evro (nekateri stanejo precej več, recimo Finance se cenijo kar na 1.35 €) in dvajset delovnih dni na mesec. Številka je po moje zaokrožena prej navzdol, kot navzgor.

Če sedaj ta mesečni strošek množimo z 12 meseci na leto, dobimo stroške v višini 3.5 milijona € za star papir!

Jaz predlagam, da vlada v izhodno strategijo zapiše tudi kleščenje nepotrebnih stroškov za star papir, kamor lahko mirno vknjiži te tri milijone in pol. Za ta denar pa bi lahko izdajali lasten interni časopis v barvah, ki ne bo tako sovražno nastrojen proti javnim uslužbencem. Če pa je komu kljub vsemu še vedno toliko do “neodvisnega” papirja, pa mu ostane še vedno brezplačnik žurnal24.

Tista politična stranka, ki tole udejanji v praksi, pobere zlahka glasove 650.000 javnih uslužbencev, oziroma nekaj malega manj.

Can you imagine what I would do if I could do all I can? (Sun Tzu)

Advertisements

26 Responses to “Gremo klestiti stroške”

  1. Javni uslužbenec Says:

    Natepavaš in provociraš na podlagi fikcij. Realno je, da se dela prekleto veliko za cca 900€ Nimamo naročenih časopisov, velikokrat delamo mnogo več kot 8 ur, ne dobimo plačila za nadure, nič se ne vlaga v zaposlene oz. njihovo izobraževanje itd, itd. Je pa res da je plačilo sigurno in tega ne zanikam in sem tudi hvaležen.

  2. BlaY0 Says:

    Ja, eni delajo veliko, zato ker drugi delajo toliko manj oziroma nič. Najdite tiste ki nič ne delajo in prosim s prstom pokažite na njih! Ne se skrivat za njimi.

    Jasno je, da bo tisti, ki veliko dela takoj skočil v luft in začel flame war. Tisti, ki pa v luft gledajo bodo pa še naprej tiho.

  3. BlaY0 Says:

    Sploh pa ni bistveno koliko se dela ampak koliko se naredi!

  4. Prome Says:

    Potem pa gredo časopisarji v jok in na drevo zaradi izgube profita, pa tiskarji, pa raznašalci časopisov …

  5. smoger Says:

    Prvo bo treba za vsaj 50% znižati plačo vsem v državnem zboru in vladi…
    Pol pa ukiniti dopustniško ekspedicijo iz Bruslja.

  6. valvoline Says:

    Đaba tolčeš,za pol preveč vas je davčih odvisnikov,pa ti priznal ali ne.
    Za krizo niso krivi državni paraziti,vendar če se njihovo število ne zmanjša gre Slovenija direkt v bankrot in puf za najmanj 100 let vnaprej.

  7. kekez Says:

    Naredite s cajtngi, kar vas je volja!

    Dejstva z moje perspektive:
    * proračunski porabniki si skupaj razdelijo več kot je proračuna (temu se reče proračunski primanjkljaj)
    * gospodarstvo si ne deli več kot ustvari, saj si nima od kod (če odštejemo tistih nekaj goljufov, ki namesto plačila računov raje poniknejo)

    Kakšna je torej rešitev?
    1. porabniki iz proračuna si delijo manj
    2. povečati proračun (od kod?)

    Jaz sem bil vedno za 2. rešitev, vendar ne na račun povišanja davčne stopnje.
    Moja ideja je bila, da je bolje kot od milijona davčnih zavezancev pobrati 20%, pobrati od 10 milijonov davčnih zavezancev 3%.
    Evo, razglasimo, da imamo davčno stopnjo 3%, pa bomo imeli hitro 10 milijonov davčnih zavezancev. 🙂

  8. dronyx Says:

    @kekez: Tu se pa motiš. Tudi v gospodarstvu se najema ogromne kredite za financiranje, samo poglej gradbince in vsem nam drage tajkune. Ampak ko kreditov oni ne morejo vrniti, se pa sprejme zakon za sanacijo bank in spet nasrka taxpayer.

    Država počne v bistvu isto. Za financiranje najema visoke kredite, ki jih bo nekdo moral nekoč vrniti. Očitno pa državi ni problem dobiti teh kreditov, ker za enkrat ima še vedno visoko boniteto. Je pa dejstvo, da se ta denar ne sežge v krematoriju na Žalah, ampak v neki obliki pride na trg in verjetno se strinjaš, da je denar kerozin tržnega gospodarstva, brez katerega ogenj ugasne takoj. Kaj če ti podjetje, če nihče nič ne kupuje, ker ni denarja?

    Bojim pa se, čeprav se nisem spuščal v podrobnosti, da samo plače javnih uslužbencev niso ne edini in ne največji problem proračuna. Saj poglej recimo informatike. V državni upravi imaš z 20 leti delovne dobe 1200 € plače, toliko dobi v marsikateri računalniški firmi pri nas začetnik. V Microsoftu in IBM Slovenija vem, da imajo potem plače krepko čez 2000 € in to v bistvu za prekladanje “škatel na Brniku” (če delaš kaj bolj zahtevnega, so zaslužki verjetno še precej višji). Ampak bizarno ob tem je, da jim ta bogi uradniček rihta posle, oni se pa ob kavi iz njega norčujejo.

    Pa naprej.

    Imaš uradničke, ki pripravljajo razpise za črpanje evropskih sredstev. Če oni delajo slabo in so nemotivirani (kar so), se slovenska podjetja lahko kar takoj obrišejo pod nosom tule za 10 milijonov, €, tam za 20 milijonov, pa se tega nabere kar veliko denarja, ki bi ga gospodarstvo še kako potrebovalo.

    Samo sedanji sistem točno to spodbuja. 😉

    Pa naprej.

    Ta država ni pripravljena “uradnika” plačati recimo 30.000 € na leto bruto, da bi naredil potem za 100.000 €. Ampak brez problemov je pa pripravljena za isto storitev plačati zasebni firmi 120.000 € na leto. Vidiš razliko za davkoplačevalce?

    Je pa dejstvo, da se pri nas gremo neko socialno državo in zato očitno hoče imeti država nadzor nad stroški in dostopnostjo storitev v zdravstvu, šolstvu, vrtcih in še kje. To imaš marsikje delno ali povsem privatizirano, ampak na to vsi kar pozabljajo in vse zmečejo v isti koš. Sploh pa nekateri “novinarji” pišejo, kot bi padli iz Marsa in jim ni jasno čisto nič oziroma nekoliko toliko, kot povprečnemu bralcu, ki dobi samo to, kar je hotel slišati. 🙂

  9. rockstar1707 Says:

    Jaz imam včasih občutek, da zmanjšanje števila javnih uslužbencev sploh ne bi nujno pomenila tudi manjših stroškov za državo. Ker bi potem država za cel kup stvari najemala še dodatne zunanje izvajalce, ki pa ne verjamem da so cenejši kot pa en državni uslužbenec…

  10. kekez Says:

    > Tu se pa motiš. Tudi v gospodarstvu se najema ogromne kredite…

    V bistvu se ne motim. Pogovarjamo se namreč o sistemih kot celoti. Pustimo posamezne playerje. Država (proračunski porabniki) kot celota so nesporno v minusu. Tako kaže bilanca.

    Po definiciji celotno gospodarstvo (tu v pomenu brez države!) ne more biti v minusu in nikoli ni v minusu za dlje časa. Vsaj ne v kapitalizmu, v socializmu ne dvomim, da je tudi to možno in potem pač pride do kreša. Ampak v socializmu je ločnica med državo in nedržavo itak zabrisana.

    Kar predstavljaj si gospodarstvo, ki ima dolgoročno stalno izgubo. Jaz si ga ne znam. Država pa je pri nas (če odštejemo tisto pozitivno nulo, s katero sta se hvalila Bajuk in Janša) stalno in ves čas v izgubi.

  11. BlaY0 Says:

    rockstar: So so cenejši, verjemi. Zunanji izvajalci namreč. Zakaj v privatnem sektorju tudi že precej velike firme nimajo več svojih čistilk pa svojih računovodskih sektorjev itd? Prvič zato ker je na trgu moč najti cenejše variante, drugič pa zato, ker so zaradi tega precej bolj fleksibilni.

  12. dronyx Says:

    @BlaY0: Fleksibilnost je sigurno velika prednost, ker ne moreš zaposlenega za nedoločen čas kar vreči na cesto brez odpravnine. Drugače pa zunanje firme še zdaleč niso nujno cenejše.

    Recimo jaz sem bil včasih edini informatik za okrog 200 ljudi. Delal sem vse živo od administracije sistema, javnih naročil do helpdeska, pripadajoče “psihološke podpore”, vodenje projektov in celo razvijal manjše aplikacije. Če bi šel to delo ovrednotiti prek cenika, kot ga imajo zunanje firme ali pa GZS, gre vrednost letno opravljenega dela prek 100.000 € s tem, da sem bil jaz na razpolago vsak dan, zunanji izvajalec pa za tak denar tega zanesljivo ne bi počel. Mi pa verjemi na besedo, da taki so dejansko zneski vzdrževalnih pogodb (brez javnih naročil in brez helpdeska z odzivnim časom 3 sekunde).

    Moja bruto plača je bila pa komaj petino tega zneska, za moje izobraževanje niso dali niti centa. So what!

  13. BlaY0 Says:

    Jasno da ni nujno, da so cenejše. Če hočeš plačati več ni problema, ti jaz takoj najdem zunanjega izvajalca, ki bo najdražji na svetu…

  14. BlaY0 Says:

    DARSU recimo v končni fazi uspe najti vedno najdražje izvajalce na svetu pa težko rečemo da so sploh dobri kaj šele najboljši…

  15. KREN Says:

    Problem javne uprave jaz vidim dejansko v količini zaposlenih. Oz. prej v količini dela, ki ga ti zaposleni opravijo.
    Ne dvomim, da večina dela veliko. Vendar je problem, da je veliko tega dela popolnoma brez doprinosa. Prekladanje podatkov sem in tja na koncu ne prinese nič.
    Če npr. na naši občini pridem po letno nalepko za parkiranje, mi jo prodajo tri (3) osebe!!! Zakaj? Ena da nalepko, nekaj nekam vpiše, druga zaračuna, spet nekaj vpiše, tretja pa ne vem kaj dela. Verjetno obračun konec dneva in “organizira” delo čez dan.
    Na upravni enoti ni veliko bolje. V eni sobi grem podaljšat npr. vozniško. Potem moram v drugo sobo plačat. Potem spet nazaj v prvo sobo z potrdilom po vozniško.
    V zgornjih dveh primerih 5 ljudi dejansko dela. In verjetno ne malo. Ampak če pogledamo efekt tega dela ??? V gospodarstvu bi to hitro oprimizirali, sploh sedaj v času krize.

  16. dronyx Says:

    @KREN: Mislim da ne razumeš najbolje filozofije javnega sektorja. Bom pa o tem več napisal, ko utegnem.

  17. KREN Says:

    Lahko da ne razumem filozofije, to mi je jasno.
    Vendar pa gledam na vsako delo in racionalnega vidika oz. vidika zdrave pameti, po službeni dolžnosti tudi vidika doprinosa k izdelku ali storitvi.
    Da pa se utemeljuje zaposlene med drugim tudi s tem, da bo, če bo zmanjšana javna uprava, slabša tudi socialna situacija v Sloveniji, tega pa ne morem sprejet.

  18. dronyx Says:

    @KREN: Upravljati z državo ni isto, kot upravljati podjetje s petimi zaposlenimi in fikusom v tajništvu. Iz tvojega stališča je morda res bolj prav, če ima delo samo 20 % aktivne populacije in ti zaslužijo na mesec po 10.000 €. Ampak tisti, ki upravlja z državo, pa si tega stanja verjetno niti ne želi, ker potem samo eden vodni top niti slučajno ni dovolj. Zgodovina pa pozna precej obdobji, ko se je po zraku širila mešanica vonja po smodniku in krvi. Zato stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled.

    Če raji tako ali drugače ne zagotoviš nekega dela (kruha in iger), si slej ko prej v težavah. To so mislim da vedeli tudi Rimski cesarji, samo da so oni ta problem reševali tako, da so višek prebivalstva poslali osvajati ozemlja.

    O čem pišem se morda še najlažje prepričaš, če greš igrat kakšno računalniško strategijo (ne Simčke). Tam hitro opaziš, kakšne posledice imajo napačne poteze ali pa če recimo skočiš na WC in pozabiš stisniti tipko PAUSE.

  19. KREN Says:

    Se strinjam, da je upravljanje države drugačno.
    Vendar pa delam v podjetju z skoraj 300 ljudmi, kar je recimo primerljivo z našo občino. In če primerjam vložek ljudi v primerjavi z rezultati, mi je v vsakem primeru zelo nehigiensko nižji output javne uprave. Poleg tega ne vidim razloga, zakaj se javna uprava ne bi mogla optimizirat. To ne pomeni nujno odpuščanja, saj vendar vsakodnevno poslušamo o zaostankih tu, pa zaostankih tam, pa dolgotrajnih procesih, pa napakah, ki so vzrok pomanjkanja kadra itd. Optimizacija pomeni tudi prerazporejanje razpoložljivih kapacitet, ne samo črtanje odvečnih.
    Da pa država drži tudi socialni mir skozi javno upravo, je pa jasno. Žal mi je samo, da v veliko primerih ljudje na pravih mestih v JP to s pridom izkoriščajo.

  20. KREN Says:

    V spominu mi je ostal zapis uslužbenke javne uprave na nekem forumu. Opisala je situacijo, ko so nadrejeni ugotovili, da je odveč. Dejansko je tudi sama to vedela. Vendar je bila toliko spretna, da jih je prepričala, da obstoječe delo poteka neurejeno, da je potrebna reorganizacija, modernizacija. Spremenili so sistem in zaposlili še eno asistentko….

  21. rockstar1707 Says:

    @BlaYO

    Čiščenje se najbrž v večini primerov od podjetja do podjetja ne razlikuje bistveno. Torej je najbrž res smiselno, da se za to najame zunanje izvajalce. drOnyx je ža navedel en primer, ko je bil zaposleni cenejši. Kar se tiče računonodskih storitev najbrž tvoj komentar velja za mala in srednja podjetja. Ker večja podjetja imajo po mojem še vedno kar lepo svoje računovodske storitve, ki se najbrž ukvarjajo s precej drugačnimi problemi kot tisti, ki delajo za mala podjetja itd.

    Ne mislim, da bi morali biti za vsako ceno vsi zaposleni v podjetju, samo občutek imam, da nekateri s temi zunanjimi izvajalci nekoliko pretiravajo.

    Evo, predlagam pa lahko idealno politično korektno rešitev. Javna uprava odpusti toliko in toliko delavcev in namesto njih najame zunanje izvajalce. Ti so konec koncev lahko tudi odpuščeni delavci, ki delo že obvladajo, medtem pa so odprli še s.p.-je s svetovalnimi uslugami. S tem ubijemo več muh na mah. Zmanjšamo število javnih uslužbencev (= odlično za medije in splošno javno podobo), povečamo število s.p.-jev (=odličen napredek na področju spodbujanja malega podjetništva), pa še nezaposlenost ostane enaka. Edina težava je, da dvomim, da bi bilo to v končni fazi ceneje… Ampak slišalo in videlo bi se pa pravljično… skratka idealna politična rešitev.

    drOnyx, ko boš naslednjič kandidiral za predsednika, lahko mirne volje uporabiš zgornjo idejo 🙂

  22. dronyx Says:

    @rockstar1707: Ta ideja sploh ni nova, še manj revolucionarna. To se je uporabilo že na mnogih področjih (zakoni po večini nastajajo zunaj javne uprave!). Je pa Janševa vlada prišla na še bolj revolucionarno idejo! Ko so šteli javne uslužbence, so enostavno kar pozabili na tiste na daljših bolniškah, porodniškah in podobne. Meni je šlo takrat na smeh, kakšna preprosta, a v bistvu genialna statistična fora. Seveda pa to butalsko štetje ni pomenilo niti centa prihranka za nikogar.

  23. kekez Says:

    @KREN: V zgornjih dveh primerih 5 ljudi dejansko dela. In verjetno ne malo. …

    Tale neoptimizacija je pravilo. Ravno pred nekaj dnevi sem kupoval en zelo poceni artikel od podjetja, ki je povsem državno.

    * Pridem tja, me sprejme in legitimira vratar, popiše, da dovolilnico, pokliče uslužbenca.
    * Uslužbenec me pride iskat k vratarju in me odpelje v pisarno v drugo nadstropje.
    * Tam me sprejme neka uslužbenka, ki me na računalniku poimensko vnese kot kupca.
    * Potem me v isti pisarni za drugo mizo in računalnikom prvi uslužbenec v računalnik vnese dobavnico (artikel, količino), to natisne in mi jo izroči.
    * Z dobavnico grem eno nadstropje nižje v drugo pisarno, kjer mi spet nova uslužbenka na podlagi dobavnice naredi račun in mi ga natisne.
    * Z računom grem v sosednjo pisarno, kjer spet nova uslužbenka napiše blagajniški prejemek in mi artikel zaračuna.
    * končno grem lahko nazaj do vratarja, ki me razduži dovolilnice in vrne dokument ter me napoti na tovorni vhod.

    * se odpeljem na tovorni vhod do novega vratarja, ki me spet popiše (vklučno z avtomobilom), mi spet dodeli novo dovolilnico in me napoti v skladišče.
    * v skladišču me sprejme skladiščnik, me vnese v evidenco (zvezek) in mi dodeli delavca
    * z delavcem se potem odpeljeva ~100 do drugega skladišča, kjer mi naloži ustrezno količino artikla.
    * potem grem nazaj v prvo skladišče, da mi skladiščnik potrdi dobavnico
    * spet nazaj dovratarja, ki vzame dovolilnico in vnese v evidenco, da so mi material izdali

    In končno je bil postopek končan.

    Naj na koncu izdam, da je šlo za artikel z maso 100 kg in ceno 8 evrov.
    Če si vsi tile zaposleni dejansko zaslužijo za svoj kruh sem jaz marsovc.

  24. dronyx Says:

    Kekez, ne boš verjel, ampak pri nas si mnogi elektronsko poslovanje predstavljajo tako, da vzameš klasično poslovanje iz časa Marije Terezije ter vse papirje nekako spraviš še v elektronsko obliko. Ampak da bi pa kdo začel resno prenavljati poslovne procese in se na začetku sploh vprašal, ali bomo 2010 še vedno delali enako kot 1910, to je pa že overkill.

  25. zigak Says:

    http://megafotr.blog.siol.net/2009/07/06/javna-uprava-mi-vedno-znova-odpre-gobec/

  26. mi-ya-gi Says:

    @kekez: Zasledil sem razvojni koncept enega nestrankarskega posameznika, ki trdi, da bi lahko pri nas imeli največ 10% davke, pa še to bi bilo menda preveč. Na FB mi je povedal, da je to ena država na Balkanu to že uporabila, Slovenija, za katero je bila ta koncept napisan, pa še vedno noče o njemu niti slišati. Trdi tudi, da bi sčasoma lahko davke spustili na 5% ali manj – tukaj sta že blizu po idejah. S tem, da je ta omenjeni priznan finančni svetovalec in zato najbrž točno ve, kaj govori.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: