Kako razdeliti dobiček

Vidim, da ima moja generacija in starejši še vedno zelo velike težave z razumevanjem osnov kapitalizma in še vedno naletiš na kakšnega utopičnega socialista, ki je trdno prepričan, da je potrebno dobiček podjetja razdeliti med tiste, ki so ga ustvarili.

Recimo konkreten primer. Neka napol monopolna dejavnost, ki zaposluje prek 4000 ljudi (lahko bi bila recimo Pošta Slovenije), ustvari v preteklem letu bruto dobiček v višini 20 milijonov EUR. Marsikomu se to zdi lep poslovni uspeh in dejansko za naše razmere tudi je (vse, kar ni izguba, je v redu). Se pa takoj pojavi kopica ljudi, ki se sarkastično sprašuje, ali si bodo nagrado za realiziran dobiček razdelili samo zaposleni v upravi, ali pa bodo od tega imeli tudi kaj delavci?

In to se sprašujejo ljudje leta 2010, ko je socializem že vsaj dvajset let za nami! Prisežem, sem videl na lastne oči.

To, da ima firma 20 milijonov EUR dobička iz tekočega poslovanja, je predvsem in skoraj samo zasluga uprave. Če bi recimo uprava zvišala plače zaposlenim v povprečju samo za 200 € na mesec, bi to dobiček praktično razpolovilo. Če bi vsakemu delavcu izplačali še božičnino v višini 1000 €, bi to odneslo še dodatnih 4 milijone EUR  in tako bi malo pa po malo razsipna uprava kaj hitro dosegla, da dobička morda sploh ne bi bilo. In jaz rad verjamem, da je zelo težko držati pod kontrolo maso delavcev, ki gre v tisoče. Tu moraš po moje res zelo dobro plačati par “sindikalnih managerjev”, ki jim delavci zaupajo in jim znajo na lep način razložiti, da denarja za višje plače ni. Če ta sistem pade, kar lahko vedno pade, se zgodi spontani upor, kot so ga doživeli v Gorenju in potem ni več druge možnosti, kot povišanje plač, sicer bi šla lahko škoda z vsakim dnem stavke v milijone, po kakšnem mesecu pa bi lahko firmo verjetno kar zaprli.

Zato pa je za mezdnega delavca slovenskega tipa kapitalizma tako zelo pomembno, da si izpogaja čim višjo minimalno plačo, ker to bo za veliko večino res tista prava in edina zanesljiva participacija pri dobičku oziroma uspehu podjetja. Vse ostalo je bolj ali manj demagogija in ceneni politični marketing.

Če pogledamo tipično slovensko podjetje, ki posluje vsaj srednje uspešno, gredo tam plače navadnih zaposlenih od minimalca, kar je trenutno nekje pri 500 € neto, pa do recimo dva kratnika minimalca za najvišje izobražene. Ker te plače v bistvu za nikogar niso preveč privlačne in za ta denar ne dobiš resnih strokovnjakov, imajo podjetja običajno na plačilni še cel kup ljudi na tako imenovanih individualnih pogodbah, ki praviloma gredo v mesečnih zneskih prek šest kratnika minimalca in pri ostalih zaposlenih zbujajo zavist, ki bi lahko ubijala z golimi rokami.

In potem pride na vrsto pa še uprava (board of executives), katere plača pa ni v nobeni korelaciji z minimalno plačo, ampak si napiše plačo kar sama v pogodbo in to pogodbo da v podpis še morebitnemu nadzornemu svetu, ker tako potem vedno lahko rečejo, da si sami pa res niso določili take sanjske plače.

Ampak po moje večina nadzornih svetov pogodbe sploh ne prebere in tako ne morejo vedeti, kaj podpisujejo.

Tak je to. Dobiček gre pa malo za nagrade zaslužnim (upravi), nekaj v rezervo za težke čase, ko bo morda izguba, ostalo pa verjetno za razvoj, ker je to cenejši vir financiranja od bančnih kreditov.

Advertisements

15 komentarjev to “Kako razdeliti dobiček”

  1. retema Says:

    ne pozabit, da se na tistih 20 mio € dobička najprej usede ministrant kriza-nič 🙂

  2. chef Says:

    Mezdni delavec pač prodaja svoje bolj ali manj cenjeno delo, za katerega je pač plačan od minimalca pa do zneska iz individualne pogodbe. Pravzaprav je lahko vesel, da sploh ima službo, ki mu jo načeloma rihta uprava – brez uprave bi pač delavka iz Mure šivala lastne obleke v svoji kleti, ampak ker ne zna drugega kot vbadat iglo, seveda ne bi prodala nič.

    Vse to seveda ne upraviči dejstva, da morajo biti slovenski delavci podplačani, kot se dogaja. Kje je meja, ne preživetja, ampak dostojnega življenja nekoga, ki osem ur nekaj dejansko dela, magar nekvalificirano delo (za razliko od neverjetnega števila zaposlenih v državni upravi, ki ne delajo nič in jih niti v teoriji, kaj šele v praksi, ne moreš plačat tako malo kot malo naredijo), je pač jasno, in to je po mojem pri minimalno 700 EUR neto za enega samskega Ljubljančana, ki živi še s tremi cimri v neki luknji sredi Dravelj. To je meja dostojnosti.

    Jaz sicer nimam minimalca, imam pa po moje mnenju obupno nizko plačo, ki je kompenzirana z luksuznim službenim avtom , telefonom in možnostjo, da kadarkoli dobim avtodom in tako dopustujem kao zastonj. Skratka, glede na vrstnike mi gre odlično.

    Ampak če pa jaz pogledam nemškega uredniškega kolega, ki zasluži na mesec ena in polkrat več, me pa počasi mine veselje, to pa zato, ker ga skoraj vse stane enako kot mene v ljubi Sloveniji. Včasih pa ni bilo tako. Sicer so več zaslužili, ampak je bilo pri nas vsaj življenje malo cenejše. Še pred petimi leti bi bila 500 evrov neto čisto solidna plača, danes pa toliko en direktor zapravi za špecerijo.

  3. dronyx Says:

    @chef: kot že večkrat rečeno imaš v državni upravi ljudi, ki res garajo in tudi množico, ki se ne pretegne. Je pa dejstvo, da lahko nek svetovalček na finančnem ministrstvu, ki piše zakone za področje bančništva, naredi bistveno več škode, kot pa pet krat bolje plačani svetovalec uprave Iskre avtoelektrike. Tako da jaz ne bi kar počez minimiziral pomena dela državnih uradnikov. Žal je pa tako, da si trenutno ta družba boljših uradnikov niti ne zasluži, ceno za to bo pa tudi plačala konkretno. Jaz osebno si ne predstavljam, da sem minister pomembnega resorja in najboljše ljudi ne morem plačati tako, kot jih lahko plača šef Petrola ali nenazadnje neke Pošte Slovenije, torej firme v večinski državni lasti!?

  4. chef Says:

    To je seveda jasno, da obstajajo sposobni ljudje v upravi, kot je tudi jasno, da so tepci, ker ne grejo raje v privatni sektor, kjer bi zaslužili več. Je pa res, da imajo tam mir, malo samo cvikajo pred volitvami.
    Hočem samo opozorit, da se po nekaterih službah valjajo ljudje, ki ne naredijo nič, ampak so zazihrani, medtem ko lahko ena šivilja dvakrat zapovrstjo zboli in jo bodo ob reorganizaciji dela mirno postavili na cesto, čeprav vsaj vsak dan sešije 100 srajc, za bolezen pa seveda ni sama kriva.

    Ampak to je pa slabši položaj v družbi, zaradi katerega so mi tastari 20 let plozali, da se moram učit … pa se me še ni prijelo. Če bi jaz doštudiral, bi zdaj mogoče tudi čepel v kakšni udobni službi in se ne bi grizel, ker bom moral zato, ker zdaj tipkam komentar, nekaj minut nadoknaditi zvečer. Saj nočem jamrat, stokrat raje imam preveč dela kot nič dela.

  5. dronyx Says:

    Chef, če boš iskal pravico v življenju, boš na koncu umrl od skrbi. Ravno v tem trenutku, ko si pisal komentar, je v Afriki umrlo par otrok od lakote. Šivilja v Muri je imela vsaj možnost, ti otroci niti tega nisi imeli. Ampak tudi zato smo si ljudje izmislili boga. Te probleme prepustimo njemu, ko si bo utegnil vzeti čas za malenkosti, mi pa moramo predvsem poskrbeti zase, da se zjutraj ne zbudimo z lačnim želodcem in da nam ne odklopijo kabelske TV, ker nismo v stanju plačevati računa.

  6. kekez Says:

    Narobe, narobe in še enkrat narobe!
    Tudi tukaj ne bi škodil en šnel kurz iz osnov kapitalizma.
    Uprava do dobička nima nikakršnih pravic. Uprava je najeta delovna sila, oziroma mezdni delavci z veliko mezdo.
    Samo v Sloveniji so uprava VIP, to je naša posebnost. Ko sodelujem s tujimi podjetji, me dostikrat presenetijo z direktor je dobil odpoved. Lastnik ni bil več zadovoljen z njim in ga je brcnil ven.

    Tako, dobiček je od lastnika. Z njim razpolaga izključno lastnik, ki pa, če je gospodar z dolgoročnejšo vizijo, ga razporedi nekaj delavcem, nekaj upravi, itd.
    Bistvo kapitalizma so kapitalisti in ne direktorji!

  7. kekez Says:

    Edina pravo večje kapitalistično podjetje v Sloveniji je Engrotuš.
    Lastnik (in bog ter batina: Mirko Tuš), najeti direktor pa do nedavnega Svetelšek, zdaj pa nimam niti pojma, kdo je. Pač nek od lastnika najeti nepomembnež.

  8. dronyx Says:

    @kekez: Bistvo kapitalizma ni človek, ampak denar! V kapitalizmu vsi služimo denarju, ne glede na to, koliko ga kdo ima. Več ga imaš, večja je lahko tvoja žrtev na oltarju kapitala.

    Imamo pa pri nas še vedno zelo hude težave z razumevanjem pojma lastnik, kar se mi zdi, da je tudi posledica socialistične dediščine. Pojem “družbene lastnine” smo v “kapitalizem” prevedli tako, da je država ostala večinski lastnik večine omembe vrednih velikih podjetji (Telekom, Mobitel, NLB, NKBM, Pošta, Elektrarne…) in pri njih se res zdi, kot da pravega lastnika v bistvu sploh ni. Tako je pojem lastništva dokaj jasen samo pri majhnih, obrtniških firmah, kot so pizzerije, avtomehanične delavnice in frizerski saloni, kjer se točno ve z imenom in priimkom, kdo je tu šef.

    Del dobička gre pa v kapitalizmu nenazadnje tudi za dividende imetnikom delnic, da so še lastniki kapitala vsaj za silo potešeni, ampak to temo sem pustil za kdaj drugič, da ne bo vse skupaj pretežko za razumet.

    Se mi zdi pa prav, da si uprava del dobička razdeli. Nenazadnje mora biti res težko vsak dan gledati par tisoč razočaranih delavcev, ki s svojim delom ne zaslužijo dovolj za preživetje in morajo za plačilo položnic najemati kredite. V bistvu je uprava tu tamponska cona do lastnikov, ker delavci vedno vidijo samo upravo (beri…debele šefe, ki samo kavo pijejo in hodijo po družabnih srečanjih), lastnikov pa skoraj nikdar, razen če ne sedijo hkrati še v upravi.

  9. ana Says:

    Zakaj pa bi moral katerikoli zaposleni dobiti kaj od tega dobička? V idealni tržni situaciji bi kapitalist dobiček vložil v razvoj podjetja, da izboljša svoje storitve ali pa bi znižal ceno storitev, da bi tako zadržal kupce ali pa pridobil nove.
    Ampak ker je to “podjetje” napol monopolist, se jim ni treba truditi in si lahko zaposleni lepo razdelijo ta dobiček… Mi, uporabniki pa se lahko še naprej “zadovoljno” uporabljamo njihove storitve… Meni so že kar nekajkrat izgubili pošto.

  10. dronyx Says:

    ana, jaz držim pesti, da bo tudi poštarjem padel kakšen cent v denarnico od tega silnega dobička. Ampak močno dvomim. Verjetno bi samo raznašanje pošte prineslo izgubo, tako pa pošte postajajo to, kar so včasih postajale bencinske pumpe. Male trgovine, lokali, kavarne, kičarnice…večinoma pa ponte roso najslabše vrste in brez kakršnegakoli okusa!

  11. ervinator Says:

    Težave z razumevanjem osnov kapitalizma so posledica tega, da ima obstoječi sistem bolj malo komponent kapitalizma. Še vedno nas tepejo slabosti iz prejšnjega, komunističnega sistema. V oči najbolj bode nedelovanje pravne države. Zaradi tega lahko opazujemo neupravičeno bogatenje parvenijev in izkoriščanje deprivilegiranih. Socialistični odgovor po obvezni delitvi dobička med delavce je sindikalistično zakrivanje pravih problemov. Delitev dobička namreč prav nobenega problema ne odpravi.

  12. ervinator Says:

    Chef: “To je seveda jasno, da obstajajo sposobni ljudje v upravi, kot je tudi jasno, da so tepci, ker ne grejo raje v privatni sektor, kjer bi zaslužili več. Je pa res, da imajo tam mir, malo samo cvikajo pred volitvami.”

    Definitivno si zgrešil smer študija. Očitno si nagnjen k popreproščenim trditvam in idiotizmom. Diploma tega ne bo bistveno spremenila.

  13. Waldo Says:

    MMG
    Hvala za skrb, delavci Pošte so dobili božičnico in še delež dobička za predlansko leto. Je pisalo v časopisih.
    Drugače pa Pošta le majhen del prometa ustvari z opravljanjem monopolnih storitev. Velika večina se ustvari s storitvami na trgu, kjer vlada svobodna konkurenca drugih podjetij. Glej letno poročilo firme, je javno.

  14. dronyx Says:

    Waldo: Saj glede na poslovni izid lahko pošti Slovenije samo čestitam. V bistvu sem bil še sam presenečen, ker sem mislil, da pošta dela z izgubo in mi nekako ni šlo v račun, zakaj oni ne težijo za podražitev znamk, tako kot recimo RTV ves čas joka, da je naročnina prenizka.

    Ponte roso v poštnih uradih bi pa lahko z malimi stroški spravili v red, samo dobiti bi morali nekega oblikovalca, ki bi štante s vso to kramo poenotil in lično umestil v prostor. Poleg tega pa bi lahko imeli na pošti poleg govorilnic za telefon morda še kakšno cyber cafe računalniško mesto, kjer bi se lahko ljudje na vasi prvič srečali s tehnološkim čudom iz leta 1969 (internetom, ne Onyxom).

  15. retema Says:

    @waldo – res je 🙂

    pošta ima monopol le pri pošiljkah do 20 gramov 😉 dimenzije so omejene in čas dostave je nategnjen do minute 🙂

    za vse nad to težo se cufajo vsi; ups, tnt, d2d, ptt, ….. ……

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: