Sodniški strel v koleno

Kot sem včeraj nekje prebral, naj bi čisto vsi sodniki delovnega in socialnega sodišča vložili tožbe proti državi zaradi po njihovem mnenju premalo izplačanih plač in so tako praktično vsi “okuženi”, ker gre v tem primeru potem za konflikt interesov. Ampak kot kaže pa niso veliko razmišljali o tem, da so oni edini pristojni v tej državi odločati o taki tožbi in so se tako s to potezo spravili v pat pozicijo, ker država nima še enega neodvisnega delovnega in socialnega sodišča.

O ti smola, to je pa res huda zagata.

Če bi se prej sodniki vsaj enkrat dobili na pivu in taktično posvetovali, kako tožbo pravno korektno izpeljati, bi lahko ugotovili, da ni pametno, če čisto vsi do zadnjega vložijo tožbo in bi vsaj enega izmed njih naključno izžrebali, da se tej pravici odpove in bi potem lahko za svoje kolege “pravično” odločal v teh primerih. Sami bi se mu pa potem že nekako oddolžili, če drugače ne pa z enim hitrim satelitskim strokovnim izletom v čarobni Dubrovnik, po vzoru Novartisa in naših zdravnikov.

Seveda nastali problem še vedno ni čisto nerešljiv, saj lahko dodatno zaposlijo še enega delovnega sodnika na delovno sodišče, ki pa ne sme biti okužen in bo potem on prevzel te primere.

Mi pa meni kljub vsemu še vedno ena zadeva ni čisto jasna. Namreč sodniki vedno poudarjajo, da se enakost treh vej oblasti začne in konča pri plačah in denarju, kar mislim da je ugotovilo tudi ustavno sodišče (mimogrede sodi tudi to sodišče v sodno vejo oblasti in tako odločajo ustavni sodniki v bistvu tudi o svojih plačah in privilegijih). Po tej logiki ves čas zahtevajo izenačitev sodniških plač s poslanskimi, ne pa obratno, kar bi bila tudi očitno pravno korektna možnost.

Ampak sodniki pa so namerno ali nenamerno ob tem prezrli, da so oni verjetno edini funkcionarji, ki so izvoljeni v trajni mandat, saj imajo tako poslanci, kot tudi politično nastavljeni funkcionarji v državni upravi, zelo omejen rok trajanja. Tako je sodniška služba danes ne samo služba za nedoločen čas, ampak te do upokojitve praktično nihče ne more odpustiti, razen če ne storiš kakšne hujše kršitve. Pri tem pa sem nekje slišal podatek, da naj bi zaradi tega izgubil službo do sedaj samo en sodnik.

Tu se mi zdi potem pa smiselno in logično, da se tudi sodnike obravnava kot ostale funkcionarje in so imenovani za časovno omejeni mandat petih let, z možnostjo podaljšanja. Proti temu verjetno ustavno sodišče ne bo imelo nič, saj se vendar želi izenačiti funkcionarje vseh treh vej oblasti?

Se mi pa zdi, da poteka trenutno v slovenski družbi prava mala revolucija, kjer si nekateri že tako priviligirani družbeni sloji še dodatno utrjujejo in izboljšujejo svoje pozicije, razmerja med primerljivimi poklici pa postajajo tako čedalje bolj nepravična in marsikje že skoraj absurdna. Očitno so nekateri lepo izkoristili ves kaos, ki je nastal okrog tako imenovane recesije.

Diplomanti tehničnih fakultet pa si lahko gredo na svoje stroške še enkrat izmeriti IQ. Sodnik zanesljivo ne bo postal nihče, kvečjemu bo morda lahko kakšen diplomant tehnične fakultete v 28 plačilnem razredu sodniku začetniku v 47 plačilnem razredu pod mizo priklapljal računalnik. Ha, ha, ha…kakšni tepci. O moj bog.

20 Responses to “Sodniški strel v koleno”

  1. pearl Says:

    res žalostno… še ena cvetka… ko sem peljal otroka v vrtec in malo preveril zakaj plačujem takšen znesek za varstvo utroka, ugotovim, da varuška mojega otroka prejema skoraj podobno plačo kot vodja službe v gospodarstvu z 10-imi uslužbenci… kam smo prišli… po drugi strani pa ima njena pomočnica cca 40% nižjo plačo…

  2. Robert Says:

    Najprej naj v izogib očitkom o neobjektivnosti povem, da nisem ne sodnik in ne poslanec, niti nimam v bližnjem ali daljnem sorodstvu nikogar iz te sfere.

    Glede očitkov, da ustavno sodišče odloča tudi o svojih plačah je treba povedati, da ustavno sodišče v “sporni” odločbi ni določilo, kakšne naj bodo plače sodnikov, temveč je to storila vlada. Tisti, ki res odločajo o svojih in tudi sodniških plačah so poslanci, ki nastali zaplet lahko rešijo zelo preprosto. Potrebno jim je samo izglasovati zakon, s katerim bodo v tej krizi, kjer smo “vsi v istem čolnu”, spustili svoje izhodiščne plače iz 54 v npr. 49 plačni razred. V tem primeru, bi bili tudi sodniki poipolnoma zadovoljni z npr. 43 plačnim razredom, hkrati pa bi bila tudi izpolnjena odločba ustavnega sodišča o primerljivosti obeh vej oblasti. Če poslanci niso čisto prerpičani o pravilnosti te poteze, pa naj predlagajo referendum.

    In še za konec, primerjava izhodiščne plače diplomanta tehnične fakultete in sodnika začetnika je nekoliko zavajajoča. Izraz “sodnik začetnik” ni najbolj posrečen, saj takšen sodnik namreč pred izvolitvijo v sodniški mandat v povprečju okoli deset let delovnih izkušenj in je moral po opravljen diplomi na pravni fakulteti opraviti še pravniški državni izpit..

  3. dronyx Says:

    @Robert: Jaz dobro vem, da sodnik začetnik ne pomeni enako kot pripravnik, vem pa tudi, da je nek okrajni sodnik, ki vodi zapuščinske obravnave, navaden uradnik in mi gre kar malo na smeh ko pomislim, da ga morajo razporediti vsaj v 47 plačilni razred in bi se ob tem rad primerjal s poslancem, ki je kljub vsemu izvoljen samo za 5 let in jih je vseh skupaj v državi samo 90 + 2.

    Takih privilegijev pri tehničnih poklicih preprosto ni nikjer in v tej družbi, podobno kot verjetno drugje po svetu, sceno v celoti obvladujejo družboslovci in neki kvazi humanisti, ki ne vidijo dlje od lastne riti! Ti pa potem širijo naokrog velike laži o pomanjkanju tehničnega kadra, ki naj bi po njihovo moral živeti vso to zalego in družbeno nadstavbo. Če bi bil ta kader ustrezno nagrajevan in imel ustrezen status v družbi, kot so si ga zagotovili nekateri drugi poklici, pomanjkanja nikdar ne bi bilo. Tako pa je tehnični poklic danes že skoraj postal nekaj sramotnega.

    Pri sodnikih je zanimivo še to, da če bi šli gledati podatke, bi verjetno hitro ugotovili, da prevladujejo med sodniki ženske. Zakaj? Zato, ker med pravniki biti sodnik sploh ne velja ravno kot neka dobra služba, v primerjavi z ostalimi, za katere lahko kandidirajo (odvetniki, notarji, mesta v gospodarstvu). Ženske se pa za ta poklic verjetno odločajo zato, ker je vse bolj na easy, lahko dobijo porodniško, brez da jih kdo vrže na cesto, lahko dobijo bolniške za otroka in podobno, kar je drugje izven javne sfere danes precej težje.

  4. Čukica Says:

    Hja, mogoče pa velja za tehnične poklice isto kot za sodnike – če ne bodo sam poskrbeli za svoj “sloves”, naj ne pričakujejo, da jim ga bodo priskrbeli drugi.
    In glede na dodano vrednost, ki jo ima naša industrija, tudi nisem tako prepričana, da se je treba prav tehničnim poklicem posebej klanjati.
    Sori, si me potegnil za jezik, sem iz zalege tistih s kvazi humanistično izobrazbo, odpustek si kupujem z zaposlitvijo v realnem sektorju, tako da vem, kako je tam in kaj pomeni trg. Da ne bo izpadlo, da si v realnem sektorju služijo kruh samo tehniki.

    Kar se sodnikov tiče si pa spet zelo poenostavljeno razlagaš: ko se pri prislovično prepirljivih Slovencih na sodišču najdeta dva brata in sestra, ki se kregajo za zapuščino, potem to ni več samo birokratsko delo. Če pustimo ob strani dejstvo, da okrajni sodnik ne razsoja samo v zapuščinah, ampak tudi tudi v pravdnih zadevah, izvršbah, zavarovanjih, celo v kazenskih zadevah, kolikor je meni znano.
    In za razliiko od dobrega tehnika, ki na trgu vedno lahko vnovči svoje znanje (če ga res ima) izven redne zaposlitve, je sodniku to onemogočeno.

  5. dronyx Says:

    Jaz delam v nerealnem sektorju in natančno vem, kako se je zadeva širila in napihovala. Zanesljivo pa niso praktično k temu nič prispevali tehnični poklici, ker jih najdeš samo kje v informatiki, ampak so morali na nek način zaposliti trume pravnikov, ekonomistov in filozofov, ki prihajajo iz družboslovnih fakultet. Vsak je poznal kakšnega sekretarčka ali šefa kabineta, ki mu je sistematiziral novo podsekretarsko delovno mesto.

    Sem pa trdno prepričan, da prej, kot bodo tehniki poskrbeli za svoj “sloves”, se bo zgodilo malo obratna situacija. Gospodarstvo ne bo imelo kje najti kvalitetnega kadra iz tega področja, ker vsak, ki mu klikerji vsaj malo delujejo, se bo študija tehnike na daleč izognil.

    Kaj pomeni Slovensko gospodarstvo, se je pa lepo pokazalo ob tej krizi. V tranziciji se je managment mnogo bolj ukvarjal s tem, kako lastniniti podjetja, kot pa z razvojem. Manjši problem je nastal v trenutku ko se je izkazalo, da veliko firm ni v bistvu vrednih nič in lahko zaprejo vrata.

    Dejstvo je, da to družbo vodijo sami družboslovci, kamor pogledaš in takole laično bi človek dobil vtis, da se na tehnične fakultet res vpisujejo sami opravilno nesposobni bedaki.

  6. Čukica Says:

    Ja, in kaj zdaj? Jaz pa poznam iz svoje širše družine 4 tehnike (enega fizika, enega strojnika, dva gradbenika), ki so prav tako našli zaposlitve v državni upravi. In eno pravnico in ekonomistko, ki pa nista našli tam zaposlitve, ampak je prva šla med odvetnike, druga pa ima računovodski servis.
    Nihče ne trdi, da državna uprava ni preglomazna, ampak zakaj tak “pogrom” ravno nad sodniki? Prejšnjo sredo sem bila vabljena na okrajno sodišče v NG kot priča v eni odškodninski zadevi, sodnica je povabila na zaslišanje 15 prič (!!!), obravnava se je začela ob osmih in trajala do sedmih zvečer. Ne za vse nas, za vpletene stranke, odvetnike, sodnico in zapisničarko pa. Najbrž se taki sodnici za malo zdi, ko zvečer na TV sliši, kako lena in nekoristna da je.

    Istočasno beremo o norih tehničnih rešitvah, kot je bila tista z izolacijo v šentviškem predoru ali z betonskimi nanosi v predorih avtocest, ki jih po enem letu že frezajo (ali kaj že), z nemogočimi prometnimi rešitvami (zaradi katerih ljudje umirajo), z grozljivimi bajturinami, legionelami v vodovodnem omrežju OI itd. In tehniki za nobenega od teh stroškov, ki jih na koncu tudi vsi plačujemo, nič krivi. A ma bejž no.

  7. dronyx Says:

    @Čukica: Lepo, da si opazila sodnico. Tista zapisničarka je bila verjetno pa v 18 plačilnem razredu in dela za 500 € na mesec. Njena nadura pa velja morda 1.5 €, če ji to sploh plačajo.

    Glede norih tehničnih rešitev pa vprašanje, če ni to tudi stvar politike. Ponavadi obstaja nek nadzor, ki bi take napake moral odkriti. Če že ne notranji, pri izvajalcu, pa zunanji, ki bi ga moral imeti naročnik (DARS, Ministrstvo za zdravje). To skoraj ne morem verjeti, da bi bila lahko samo kar neka šlamparija tehničnega kadra. Sicer me pa to kaj dosti niti ne briga.

  8. Čukica Says:

    Ja seveda, jasno, in kdo izvaja nadzor v teh inštitucijah, mogoče pravniki ali tipkarce odločajo o tehničnih rešitvah v vodovodnih inštalacijah OI? Najbrž tehniki, ane. Aha, zdaj ko sem tudi tehnikom nastavila špegu, te pa ne zanima več. Ok, ni problema.

    Še neki sem prej pozabila dodat. Adut iz rokava o doživljenjskem mandatu neha biti adut tisti moment, ko napišeš, da tisti bolj ambiciozni in finančno požrešni med pravniki itak pristanejo med odvetniki, notarji ali v velikih firmah. Ne mislit, da bo petletni mandat kaj bistveno spremenil, tisti med sodniki, ki ga ornk biksajo, itak odidejo sami, preden jih v klinč zgrabi sodni svet (sodnik Šubic-Elan, tožilec Železnik itd.), tako da se bojim, da bo Jelinčič lahko potrjeval ponovno izvolitev vsakih pet let več ali manj istim ljudem.
    Da niti ne pomislim na to, kakšen pogubni vpliv ima lahko politika na konkretne sodne sklepe, če bo sodnik cvikal, kaj bo z njegovo službo, če se zameri tej ali oni politični opciji, ko bo v parlamentu potrjevala njegov naslednji petletni mandat.
    Sicer pa, na koncu bomo lahko še vedno rekli, da je sodni svet (ki zdaj parlamentu predlaga osebe v izvolitev za sodnike) skorumpiran in nesposoben in da sodniki razsojajo o sodnikih – kot zdaj v primeru tožb sodnikov glede plač. Show must go on.

    Tista pripomba glede primerjave plač sodnice in zapisničarke pa ni vredna niti komentarja – upam, da veš zakaj.

  9. dronyx Says:

    Sodniki vedno poudarjajo načelnost, ko gre za plače. In pri načelnosti jaz ne bi kaj dosti uporabljal logike, kaj je dobro ali slabo. Dejstvo je, da so funkcionarji in poslanci izvršilne in zakonodajne veje oblasti voljeni in imajo omejen mandat. Saj tudi v gospodarstvu imaš zaposlene z individualno pogodbo, ki imajo resda običajno precej višji znesek na plačilni listi, ni pa to službica za nedoločen čas in te lahko kadarkoli tudi razrešijo. Sodniki bi pa trajni mandat, a kljub temu primerljive plače z poslanci. To pa po moje ne gre in iz razloga načelnosti je potem potrebno tudi njim omejiti mandat. Bo pa Jelinčič enkrat na pet let pač v parlamentu glasoval, ali sodniku podaljša mandat, ali ne. Če država preživi vsakič, ko se zamenja celoten vrh izvršilne oblasti, bo pa preživela tudi, ko kakšnemu sodniku ne bodo podaljšali mandata, ker je nečaka od poslanca poslal v zapor zaradi posesti mamil. Pri vsej ostali zmešnjavi v tej državi, bo to še najmanjši problem. Verjemi na besedo.

  10. Čukica Says:

    Kot sem že napisala, dvomim, da se bo sodniški ceh kaj pretirano zamajal zaradi petletnega mandata. Po moje ne bi niti preveč protestirali, saj tvegamo več mi, uporabniki, kot pa oni. Na žalost spregleduješ specifičnost sodniškega poklica. Če v njem vidiš zgolj birokrata, ok, potem ni panike, če pa ne, potem ti pa omejen mandat ni tako samoumeven. In ker tega mandata sodnikom ne boš potrjeval ti ali jaz na volitvah, ampak tisti v parlamentu, je logično, da lahko nehamo nakladat o treh neodvisnih vejah oblasti, ker bosta samo še dve. Ne pravim, da ni mogoča tudi taka rešitev, samo dvomim vanjo.

    Predstavljaj si hipotetični scenarij, ki zna biti tudi zelo realen. Dr. Onyx se pravda z nekim vplivnim strankarskim veljakom, razsoja pa sodnik, ki je tik pred tem, da gre “po službo” v parlament. Naj bo sodnik še tako pokončen človek, bo dr. Onyx upravičeno podvomil v pravičnost sodbe, če bo slučajno v pravdi zmagal nasprotnik.

    Ali pa še huje. Recimo da se najde sodnica, ki v primerih tožb bolnikov zaradi zdravniških napak razsoja v prid bolnikom in jim dosoja odškodnine. Zdravstvena zavarovalnica ima take sodnice poln kufr in pošlje lobiste v parlament, ki pri parlamentarcih zlobirajo odločitev, da konkretna sodnica ne zadošča (več) visokim strokovnim standardom za delo na sodišču in tako svoji zavarovalnci rešijo konkretne solde. Ne mi pravit, da take situacije niso mogoče.

    Ali pa se najde korporacija, ki bo pri poslancih zlobirala odločitev proti sodnici, ki je to isto korporacijo opalila za težke pare zaradi onesnaževanja okolja. Itd.

    Seveda bo država preživela, zanjo me še najmanj skrbi, mogoče bo še za spoznanje dražja, ko bo članom komisij v državnem zboru treba plačat njihovo razsojanje o posameznih sodnikih 🙂

    Glede načelnosti pa samo to, potem se pa umikam iz debate za danes. Pokaži mi eno samo poklicno skupino (od zdravnikov, policajev, do delavcem Gorenja itd) ki prihaja s čim drugim, razen zahtev po višjih plačah. A kdo govori, da bi rad boljše pogoje, da bi rad delal boljše in cenejše izdelke, a kdo stavka za to, da bi bili kupci njegovih izdelkov ali storitev bolj zadovoljni?

  11. pele Says:

    Štekam, zakaj si na koncu omenil še izrugane tehnike, čeprav nimajo nič s samo zadevo. Cela generacija inženirsko-razvojnega talenta je šla v nič, ker nova država ni bila zrela za nadaljevanje razvojnega zamaha s konca osemdesetih. Še se miši prepirajo okoli delitve pogače na potapljajočem titaniku…

  12. Čukica Says:

    Ja čak no, pa ja ne boš zdaj v lastno skledo pljuval, potem ko si prilimal ta tekst na blog? Pa ja ne boš trdil, da midva o tej tematiki zmoreva kak manj domišljen premislek od naših politikov ali tistih mandlcev iz medijev? 🙂
    Ok, pri teorijah zarot pa jaz po pravilu odpovem, za humanistko sem odločno preveč praktična, če kar malce »tehnična«, opažam pa, da tudi tehnično izobraženi moški zelo radi “zafilozofirate”, tako da, ajd, grem na Šmarno.

  13. dronyx Says:

    @pele: V tranziciji so bile prioritete pač drugje in danes so posledice kakršne pač so. Samo namesto da bi bilo te priviligirane kaste vsaj malo strah, od kje bo sploh prišel denar za njihove čedalja večje plače, oni izkoristijo trenutek in si še utrdijo privilegije. Potem so pa spet tehniki krivi, ker je dodana vrednost nizka in pri nas prevladuje gradbeništvo in poceni dodelavni posli. Jebi ga.

  14. Čukica Says:

    Zakaj si pa izbrisal tista svoja dva stavka, da zdej moj komentar od 15.50 zgleda, kot ta sem cepnila na glavo? 🙂

    Pa je bil bistven za razumevanje razlik med družboslovci in tehniki in za družbeno “inferiornost” tehnikov, o kateri jamraš. Še nisem srečala družboslovca, ki bi me poskušal utišati z “pustva to, ker to ni najin resor, se na to ne spoznava” prosto po spominu. Zakaj se tega posluži tehnik? O družbenih odnosih in razmerjih lahko razpravlja vsak, pravo ni eksaktna veda, da midva brez konkretnega poznavanja zakonodaje ne bi smela razpravljat in tudi pogruntat kake pametne rešitve, pravo je dogovor, tudi pozicija sodstva v družbi je dogovor, če ti sam sebi odvzameš to pravico, potem pa ne jamrat.

    A za proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo so krive visoke plače sodnikov? Ki si jih še niti izborili niso, ki jih še nimajo. Tako ti povem, sodnikov je cca 1200, vsi se lahko odločijo, da bodo odslej delali zastonj, pa to ne bo rešilo slovenske industrije in delavnih mest. Vsaj ne tiste, ki jo jaz poznam.

  15. Tajča Says:

    Od inženirjev se ne pričakuje le, da smo pripravljeni na nizke plače, ampak tudi žrtvovanje zdravja v industriji. Pri ustvarjanju te ne sme motiti tovarniška ograja in ni zaželjeno, da pogosto pišeš dovolilnice za izhod, pa četudi bi šel le na kosilo. He, družboslovcem pa se še sanja ne o kakšnih rokih, s katerimi se sicer pritiska na inženirje. Mah, res si moram it izmerit IQ.
    Ni za mislit niti na kariero v dodelavnih poslih. :))

  16. dronyx Says:

    Včeraj je minister Svetlik v Odmevih povedal natančno to, kar piše zgoraj v komentarjih. Slovenije je zadnjih 20 let povsem zanemarila razvoj in gospodarstvo je vse sile usmerilo na lastninsko preoblikovanje. Razvoj se je tako pri nas ustavil nekje ob koncu socializma, ko se je nehalo poveličevati tehnološki napredek in se je uveljavila miselnost, da se bo dalo dobro živeti samo od mešanja megle in preprodajanja delnic Balkanskih skladov.

    Slovenija me danes malo spominja na komedijo Stana in Olija, v kateri zgradita hišo, potem pa prileti prva spomladanska lastovka na dimnik in vse se v trenutku podre do temeljev.

    20 let je pa dolga doba in v tem času so tehnični poklici devalvirali do nerazpoznavnosti.

    Kot sem že večkrat pisal na tem blogu, poznam dokaj dobro večino moje generacije nekoč “elitne” tehnične univerze. V razvojnem oddelku gospodarstva ne dela praktično nihče! Nekateri so solidno plačani komercialisti, ki preprodajajo večinoma ameriške tehnološke škatle in na nakupno ceno nabijejo še 30 % rabata, ki se mu morda reče dodana vrednost. Nekateri so imeli vsega dovolj in delajo kot “one man band” samostojni podjetniki ter počno to, kar bi lahko počeli tudi s samo srednjo šolo. Večina pa je našla rešilni čoln v informatiki, kjer pa ne ustvarjajo novih delovnih mest, oziroma vsaj ne delovnih mest za nižje izobražen kader. Jaz poznam sicer kar nekaj malih programerskih hiš, ki poslujejo dobro, ampak tam so zaposleni samo kadri, ki bi lahko delali kjerkoli in ne bodo dneva brezposelni. Ampak take firme imajo morda zaposleno samo še kakšno tajnico, ni pa to novo Gorenje, ki bi zaposlovalo 100 ali 1000 ljudi.

    Me pa veseli, da mladi niso več tako naivni in ne poslušajo raznih novodobnih pedragoško andragoških goebbelsov, ki jim solijo pamet, kaj je perspektivno. Saj ni treba biti jedrski fizik, da opaziš recimo pravnike, ki če že res za čisto nič drugega niso, so pa lahko sodniki in začnejo v 47 plačilnem razredu easy državno službico ter praktično že v štartu po plači prehitijo skoraj vse inženirje, ne glede na izkušnje (HA,HA,HA…). Kakšen notar ali pa odvetnik je pa za vse inženirje kot nekdo iz drugega planeta. 🙂

    Če drugega ne, se pa tehniki lahko vsaj smejemo kot Nero, ko je gorel Rim. Da bi se sedaj vpisal na pravo, sem pa že malo prestar. Pa tudi tiste profesorje iz komunističnih časov se mi ne bi ljubilo gledati. 🙂

    In ponavljam še enkrat, ker zadeve nekoliko poznam. Problem presežka družboslovnega kadra na trgu se je reševal vedno enostavno tako, da se je širila javna uprava. Najprej imaš svetovalca, ta napreduje v oddelek, potem dobi sektor in na koncu mu dajo agencijo. Pod črto je to 50 novih zaposlenih samo zaradi “kariere” enega ambicioznega družboslovca, ki ima pravega političnega botra (HA,HA,HA…še enkrat). 🙂

  17. Tajča Says:

    Dronyx, tudi sama opažam to, kar si napisal. V dvajsetih letih se vse spremeni.
    Razvojni oddelki pa lahko pomenijo marsikaj, lahko se samo lepše sliši, da delaš v razvoju, je pa najbolj j. delo, za enkratne projekte, ki jih v tujini nam prepustijo, ponavadi še na terenu, v neznanih delovnih pogojih. Sama bi takoj šla v razvojni oddelek, ki bi nudil normalne delovne pogoje. A je mogoče kje tak razpis zunaj?? Ko gledam razpise, ki se mi zdijo zanimivi, se konča tako, da vidim pogoj: družboslovna izobrazba. Se opravičujem, če pišem o sebi, a to je moja izkušnja kot inženirka z univ. iz.,ki ne najdem svojega mesta v tej družbi. Vsi pa imajo polna usta besed o pomenu znanja.. Mojega je vse manj.

  18. dronyx Says:

    @Tajča: Od političnih floskul o pomenu znanja, ki si jih mimogrede večinoma izmišljajo družboslovci, se ne da živet in niti niso vredne omembe. Končana tehnična izobrazba je danes malodane sramota in če študent komu pove, da študira tehnično fakulteto, ga imajo direktno za bedaka ali nesposobneža, ki ni uspel priti na resno šolo, ki omogoča kariero in je v družbi spoštovana. Poleg tega pa ti je s tako izobrazbo praktično zaprta pot do čuda nekih poklicev, na drugi strani se pa v družboslovju vse smatra zalo široko in lahko praktično počneš karkoli.

    Jaz sem prvi za to, da tehnične fakultete enostavno zapremo, saj po moje nima smisla financirati neke fakultete za elektrotehniko ali strojništvo, če se vsako leto na tem področju najde delo za 10 diplomantov ali še manj (saj končno tudi firme, ki izgubijo trg za svoje izdelke, ponavadi hitro zaprejo vrata). Vsi ostali se pa znajdejo po svoje, večina kot rečeno najde rešilno bilko nekje v informatiki ali marketingu in je diploma fakultete v bistvu nič več kot formalni papir.

    Jaz sicer menim, da je to povsem legitimna odločitev, s katero ni nič narobe, saj kdo pa pravi, da bi morali vsi početi vse. Bodo pa to nizko cenjeno delo počeli Kitajci in Indijci, mi pa bomo pisali zakone ter delali raziskave javnega mnenja po telefonu. Saj pri nas recimo tudi ne gojimo tobaka ali kave, pa se s tem ne obremenjujemo, ker lahko ti dve dobrini vedno uvozimo.

    Oh in pozabil sem še toplice v davčni oazi Prekmurje (Slovenski West Bank). 🙂

  19. Tajča Says:

    Sem že pozabila, kdo je to rekel, ampak je resnica: Slovenija ljudi z znanjem ne rabi, ker je premajhna in !!z znanjem nismo konkurenčni!! Pri nas je potrebna (delodajalci na razgovoru za delo zatrjujejo, da zadostuje..) srednja tehnična šola (tudi v informatiki), ne škodi pa če se še malo obišče faks, a to je nepomembno.
    btw: O sodnikih nisem še nič rekla, čeprav je tema, pa smo malo zašli. Nikakor ne omalovažujem njihovega dela. Vtaknila sem se, ker je bilo govora o razmerjih med poklici in področji dela, s še ene strani.

  20. janezb Says:

    Prav imaš, tudi sam to opažam!

    __________________

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: