Pokojninski finančni čudež

Najprej sem tole prebral že v pismih bralcev Dela, danes pa sem dobil isto besedilo še po elektronski pošti. Da pa ne kopiram celotne vsebine  nekoliko daljšega pisma, samo krajši opis bistva sporočila.

Avtor Igor Juršič se v pismu poigra s številkami, koliko bi privarčeval, če bi ob povprečni plači 1000 € (neto znesek) denar za pokojninsko zavarovanje vezal na banki. Ob takšni plači naj bi posameznik plačal 236 € in podjetje 134 € prispevkov, kar znese skupaj 370 € vsak mesec za pokojnino. Na banki bi tako po 35 letih privarčeval že blizu 300.000 € (upoštevajoč današnje obresti).

Torej po tem izračunu bi delavec,  ki bi se upokojil po 35 letih delovne dobe, samo od obresti vezane vloge privarčevanega zneska letno dobil 9.787 € ali 815 € mesečno. Kar pa je kar za 212 € več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 € – podatek s spletne strani ZPIZ). Po 40 letih delovne dobe se ta mesečna vsota po isti logiki poveča na 1.066 €.

Po tem sistemu bi tako mesečni prejemek upokojenca znašal v povprečju za 30% več kot sedaj, upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države in po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 glavnice.

Avtor pisma na koncu predlaga vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka.

Jaz matematično nisem šel še enkrat računati teh številk, verjamem pa, da so vsaj približno točne. Ampak pri takih izračunih se nikdar ne more natančno upoštevati komponente časa. Namreč 40 let je zelo dolga doba in 40 let nazaj smo bili leta 1970. Takrat je delavec dobil plačo nekaj tisoč dinarjev, čez 20 let nekaj milijard dinarjev, potem nekaj sto tolarjev in danes, ko bi se po 40 letih upokojil, bi dobil recimo 1000 €. V tem času je propadla SIB banka, propadla je neka hranilnica v Kranju in zgodilo se je še marsikaj, kar bi bistveno vplivalo na zgornji izračun.

Pokojninski sistem je v bistvu neka verižna igra, ki jo praktično nikakor ne moreš elegantno prekiniti, ker bi skoraj tretjina prebivalstva v trenutku ostala brez dohodkov, če bi delavci recimo pričeli varčevati sami za svoje pokojnine. Namreč zgornji izračun predpostavlja, da imaš denar vezan na banki in za to dobivaš obresti. Torej ta denar ne moreš hkrati porabiti še za “medgeneracijsko solidarnost” in za izplačila pokojnin trenutnim upokojencem, kar sistem počne sicer sedaj.

Avtor bi moral v izračunu upoštevati po moje vsaj še inflacijo, saj vemo, da so bančne obresti šele pri dolgoročnih vezavah nekoliko višje od inflacije, drugače pa celo nižje. Če bi bila povprečna inflacija v naslednjih 40 letih 5 % na leto, bo brez da upoštevam obrestno obrestni račun takrat 3000 € enako današnjim 1000 €, saj bo moral bodoči upokojenec s privarčevanim denarjem plačevati položnice in ostale življenjske stroške čez 40 let, ne danes. Tako da se zelo verjetno ne bo dalo živeti samo od obresti, ampak bo kopnela tudi glavnica. Takšen sistem pa tudi nima več zavarovanja in lahko se zgodi, da bo takrat povprečna življenjska doba že 90 let, korenine pa bodo dočakale z lahkoto tudi 110 let. Ampak kaj pa potem, ko izgine v takem primeru tudi glavnica? Bodo upokojenca pri 108 letih na državne stroške kar evtanazirali? Poleg tega izračun vzame povprečno plačo. Kakšen bi bil pa ta izračun pri tistih, ki prejemajo minimalno plačo?

Sam sem šel malo po spletu iskati podatke, kakšen je sploh današnji cash flow pokojninske blagajne?

Na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sem našel lepo in pregledno prikazano strukturo upokojencev za mesec julij 2009 (vir). Skupno število vseh upokojencev znaša 560.000.  Na spletni strani Statističnega urada sem prišel do podatka o zaposlenih (aktivno prebivalstvo) za januar 2009, ki znaša 872.246 ljudi (vir). Računovodskih podatkov ZPIZa niti nisem iskal, ker se v njih verjetno ne bi znašel brez podnapisov, ampak če hipotetično vzamem zgornji podatek za zaposlenega s povprečno plačo, da vsak mesec skupaj za pokojnine prispeva 370 € in predpostavim, da vsak izmed 870 tisoč tako ali drugače zaposlenih prejema povprečno plačo, potem matematika pravi, da tudi če tu ne obstaja nikakršnih režijskih stroškov in gredo vsi prispevki vsak mesec direktno naprej v izplačila pokojnin, te danes ne morejo biti višje kot 570 € v povprečju. Od kje pridejo do povprečne pokojnine prek 600 € meni tu še ni jasno.

In to je po moje bistvo problema. Ta verižna igra je že danes v hudih težavah, ker se količnik (zaposleni/upokojenci) stalno manjša, na drugi strani pa se produktivnost ne povišuje tako zelo, da bi lahko iz tega naslova nadoknadili izgube pri količniku (problem hitro padajočega količnika).

Po moje so možna rešitev Kibutzi (wiki), kjer ljudje živijo bistveno bolj povezano (tega kapitalizem sicer nikakor noče, ker to slabo vpliva na potrošnjo) in so zato življenjski stroški toliko manjši. Vitalni in zdravi starejši ljudje pa lahko pazijo otroke, obdelujejo vrtičke in počnejo reči, ki jih veselijo ter tako niso zapuščeni, osamljeni in samo breme pokojninske blagajne.

Advertisements

15 Responses to “Pokojninski finančni čudež”

  1. Haris Says:

    neto plača je nekaj drugega kot neto pokojnina.. plača je v bistvu dosti večja.. ne poznam pa katere dajatve imajo upokojenci,a so po mojem kar okrnjene glede na plače.. zihr ne vplačujejo za pokojnino 🙂

  2. alcessa Says:

    Dr. Onyx: tole z inflacijo je v resnici veliko manjši problem, kot ga vsi skupaj izpostavljate. Pozabljate namreč, da se tudi plače prilagajajo inflaciji oz. možnost, da plačnik dovoli banki, da mu vsako leto mesečno odtrga za ene 3% večji znesek (tega si nisem izmislila, to počnejo privat zavarovalnice). Druga stvar, ki jo pozabljate, je, da kot članica EU nimamo kaj pričakovati ogromne inflacije. Spet ne govorim na pamet: nemške privat zavarovalnice faktor inflacije ob začetku izplačevanja penzije čez 30 let izračunajo in ga upoštevajo.

    Torej izračun niti ni tako slab: samo še v eni zadevi bi bilo treba posnemati Nemce – uvesti privat invalidsko zavarovanje in ukiniti državnega…

    Da o glavnici sploh ne govorim… Starci bi postali priljubljeni, sploh uni s 40 let delovne dobe.

    Je pa res, da ne vem, kako bi plačevali trenutne upokojence.

  3. dronyx Says:

    @Haris: Na bruto pokojnino sploh nisem pomislil. Vprašanje, koliko trgajo upokojencem od penzije. Verjetno nekaj vsaj za zdravstvo…

    @alcessa: Se strinjam glede inflacije, pa tudi EU in monetarna unija je čisto nekaj drugega, kot turbulentni časi rajnke Jugoslavije, ki je imela v Topčideru lastno tiskarno denarja. Tako da se da sedaj lažje delati takšne dolgoročne izračune. Še vedno pa obstaja problem, kako hkrati varčevati za svojo penzijo in financirati sedanje ter bodoče upokojence za naslednjih nekaj desetletji. Pa saj v bistvu to na nek način že poteka. Drugi pokojninski steber je kakor razumem dejansko neka oblika varčevanja z zajamčenim minimalnim donosom, hkrati se pa še vedno plačuje za sedanje upokojence, pri čemer mladi dobro vedo, da čez 30 let bo ob sedanjih trendih penzija zadoščala samo za kruh, vodo in ob večjih praznikih morda še za kakšen priboljšek. Verjamem pa, da se ob zgornjem izračunu mladini kar zasvetijo oči ko slišijo, da glavnica potem ostane njim. 🙂

  4. alcessa Says:

    Ja, to je najprivlačnejši del, se strinjam. 🙂 Poleg tega pa: če hočem, del te glavnice naložim takoj za svojo penzijo – predstavljaj si obresti 😯 ?

    Potem se vsi skupaj nehamo pretvarjati, da je dovolj služb za vse in uni, ki se jim itak ne da in bogovom ipd. čas kradejo, pač ne hodijo delat in živijo od obresti… ipd. ipd.

  5. dronyx Says:

    Ja, saj če tko dobr razmisliš, če bi imelo človeštvo res ful denarja, potem ne bi blo potrebno nikomur nič delat, ker bi vsi dobro živeli samo od obresti. Ampak potem bi pa tud že sam odvoz smeti stal ohoho denarja, ker tega nihče ne bi hotel delat, ker bi imeli vsi ful denarja (od obresti). Če razumeš, kaj hočem povedat?

  6. ElQ Says:

    @dronyx piše: “@Haris: Na bruto pokojnino sploh nisem pomislil. Vprašanje, koliko trgajo upokojencem od penzije. Verjetno nekaj vsaj za zdravstvo…”

    na brzino sem poškilil na nonin penzijski pildek ter čez palec izračunal, da zpiz pokasira cca. 1,5% kot “davek od osebnega prejemka” od cca. 1.200
    € penzije.

    verjetno pa je vse to zapisano v kakšnem zakonu po volji 90 klovnov 😉

  7. Bruto Says:

    Če prav pomnim, je Onyx pred časom napisal, da z vezavo (tudi če ignoriramo davek na depozite) komajda pokrivamo izgubo zaradi inflacije. Če ignoriramo še nepredvidene dogodke, ki lahko v momentu zrušijo vrednost privarčevanega (tukaj vidim slepo verovanje v vsemogočnost EU), cifra upoštevajoč še financiranje današnjih upokojencev zelo pritrjuje Onyxovim izračunom. In inflacija je grozljivo velika ovira, če se nam zopet kdaj zgodi, da znaša prek 1000%. Država lahko po ureditvi razmer naredi revalvacijo sklada, varčevalci pa so v podobnih dosedanjih primerih izviseli.

  8. cija Says:

    O Jurišiču imam sicer svoje mnenje, pa ne bi o tem. Dejstvo je, da se je kar potrudil, da je v pokojninsko blagajno začel prispevat čim kasneje.

    Dejstvo pa je tudi, da bomo morali sami varčevati za pokojnino, od državne bo čez 30 let bore malo ostalo.

    Na mesec varčujem cca 180 EUR za hude cajte. Praktično imam pred sabo še vsaj 30 let DD,, verjetno še kakšno več. Upam, da bo od tega prišparanega denarja dejansko tudi kaj ostalo, po zadnjem letu finančne krize imam bolj malo upanja na to.

    Ne vem, zakaj tak vik in krik, ko je predlog podaljšanja DD za 2 leti (moški). Itak bomo takrat delali, dokler bomo fizično še zmogli, saj si pri tistih penzijah nihče ne bo mogel privoščiti, da se bo sploh upokojil.

    Sicer je pa pri pokojninah vedno neto znesek. Samo računsko se prikaže, koliko bi bili prispevki od tega in pa akontacija dohodnine, da država ne meče denar po nepotrebnem iz enega žaklja v drugega.

  9. dronyx Says:

    Saj danes verjetno že precej ljudi tako varčuje za starost, vsaj tisti, ki imajo bolj svobodno računovodstvo in si to lahko privoščijo. Taki uradno prikazujejo minimalne dohodke in tako tudi plačujejo minimalne prispevke tudi za penijo, od “denarja na roko” pa lahko potem recimo 200 € vsak mesec dajo na stran za pokojnino. Žal se pa ne da narediti tako, da bi recimo tudi ostali zaposleni plačevali pol v sedanjo pokojninsko blagajno, pol pa varčevali v “pokojninskem skladu” (garantiran donos), ker potem denarja za sedanje upokojence ne bi bilo dovolj. Gre pa tu za par sto milijonov € mesečno, tako da je to veliko denarja in ni teorije, da bi to država pokrila iz kakšnih drugih virov, ker bi mogla najti vsak mesec recimo 150 milijončkov. Je pa to precej nepošteno do mlade generacije.

  10. majkl Says:

    kaj pa če bi kupovali zlato, pa še obdavčeno ni?

  11. dronyx Says:

    Zlato je v redu, dokler nekdo ne poštudira, kako ga umetno ustvariti. Potem bo vredno toliko kot plastika. Pa pri zlatu moraš poskrbeti še za skladiščenje, ker ga verjetno ne boš imel doma v kleti. Trezor SKB banke ni pametna izbira.

  12. Sakir Says:

    Pozabil si, da je od leta 1970 bankrotirala in propadla že država, kaj šele banke.
    Kar se tiče pokojnin, vem samo to, da če se bom pri svoji upokojitvi zanašu izključno samo na državo, še za najemnino pod mostom ne bom mel. Tolk o našem socialnem sistemu…

  13. alcessa Says:

    Dr. Onyx: ja no, si bo treba pa za odvoz smeti izmisliti kaj boljšega kot smetarje 🙂 Drugače pa: ne vem, če bi toliko ljudi res uživalo v brezdelju? Kaj pa češ počet (teoretično) 60, 70 let svojega življenja? Televizijski program najbrž ni nadomestilo…

    Kar se EU tiče: po moje je v zvezi z inflacijo dobro preveriti, kako se je ta razvijala od nastanka EU naprej. Glede na to, da je zadeva birokratsko zabetonirana, najbrž ne bo hudega.

  14. dronyx Says:

    @alcessa: Če opazuješ starejše ljudi (po 70 letu) opaziš, da je večina še zelo aktivna, sploh na deželi, kjer se vedno najde kaj za delati, če drugega ne, pa obdelujejo vrtičke. Je pa takšno delo nekaj povsem drugega, kot pa da bi moral pri 70 letih še vedno vsak dan hoditi v službo, konkurirati mladini pri 20 letih in živeti v strahu, kdaj bo postal tehnološki višek ter tako brez vseh prihodkov, ker še ni dočakal minimalne starosti za upokojitev. Verjetno pa bi marsikdo sprejel z veseljem kakšno alternativno zaposlitev za krajši delovni čas, ki bi bila bolj na easy.

  15. Stinson Says:

    @Cija :”O Jurišiču imam sicer svoje mnenje, pa ne bi o tem. Dejstvo je, da se je kar potrudil, da je v pokojninsko blagajno začel prispevat čim kasneje.” LOL ga poznam se iz studentkih casov in tolk faksov kot je on menjal, ne poznam nobenega, vse za status studenta, sam da je lahk bil pri soumu in vlekel denar za raznorazne “projekte”.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: