Osnovna šola kot računalniška igra

V osnovnih šolah imajo sedaj po novem baje tudi otroke razdeljene po kastah in nič več malo mešano, kot v mojih časih, ko smo lahko v istem razredu sedeli bodoči zdravniki, gledališki igralci in tisti, ki kasneje niso uspešno izdelali niti osemletke.

Po novem to ne bo več možno, ker so razredi sestavljeni ločeno, glede na nadarjenost učencev. Najbolj nadarjeni posebej, povprečneži posebej in brezupni primeri posebej ter je temu primerno baje prilagojen tudi učni program.

Ta sistem me malo spominja na računalniške igrice, kjer imaš po enakem vzoru narejene težavnostne stopnje. Običajno tri ali štiri. Easy za tiste, ki prvič igrajo kakšno igro ali so si kupili svojo prvo konzolo, normal je običajni nivo, potem prideta pa še ubijalska hard in pri nekaterih še insane. Za mazohiste. Sploh zadnji težavnostni nivo, insane, ponavadi igro spremeni iz zabave v navadno mučenje, kjer te razsekajo na koščke in samo dobivaš batine. Skratka nikakor nivo, ki bi ga igral vsak dan za zabavo, ampak odigraš kakšno igro občasno za izziv ter pri tem upaš, da ne boš zabrisal igralnega ploščka ob steno, ali konzolo skozi okno na cesto. Pri meni parkrat res ni veliko manjkalo, da nisem od jeze razbil ploščka in sem moral kar takoj ugasniti xboxa 360.

Kakor poslušam traume otrok in staršev, ki imajo otroke na insane težavnosti, je zadeva precej podobna.  Ves čas so pod strahovitim pritiskom, ker če jim ne gre, sledi takoj nivo nižje med povprečneže. Poleg tega si predstavljam, da taka šola, kjer so  otroci ves čas pod presijo, pusti posledice in verjetno bo marsikateri najstnik iz insane nivoja v srednji šoli končal na travi ali pa s flašo namiznega rdečega za 0,60 € nekje ob Ljubljanici v Trnovem. Saj nekaj podobnega se ti zgodi tudi če igraš računalniške igrice ves čas na najtežji težavnosti, ker se ti mora slej ko prej strgat in se vprašaš, kaj za vraga to počneš in ali ima tako življenje sploh še smisel? (Nima).

Vprašanje, ki se mi ob taki getoizaciji otrok že v osnovni šoli tudi postavlja pa je, ali bodo otroci iz višjih težavnostnih nivojev res uspešnejši v življenju?

Biti uspešen je razumljivo precej abstrakten pojem, ker za nekoga pomeni uspeh diploma medicinske fakultete, ki jo nabije na stane, za drugega pa mesečni dohodki ranga mesečne plače šefa Gorenja.

Domnevam, da bo večina učencev iz najtežjega nivoja končala nekje na pravu ali ekonomiji po končani gimnaziji, seveda tisti, ki se jim bo sploh uspelo prebiti čez gimnazijo, ker to še vedno v tej družbi šteje kot logična stopnička na poti k uspehu (pustimo ob strani malenkosti, da večina od teh potem konča v državni upravi in daleč od kakršnegakoli pravega uspeha).

Če jaz pogledam moje sošolce iz osnovne šole, sem jaz edini od fantov iz razreda končal fakulteto (plus še ena sošolka) in če bi šli danes primerjati dohodke, sodim gladko komaj morda v sredino. Še več. Če bi se takrat šli tako razslojevanje že v osnovni šoli, bi se izkazalo, da gre finančno v življenju danes (v povprečju) najbolje ravno nekaterim iz easy težavnostne stopnje, ki so zmogli morda komaj kakšno poklicno šolo, kot je Teksas za Bežigradom ali pa celo samo osnovno šolo. Ti delajo danes zlasti v storitvenem sektorju (polaganje ploščic, elektro napeljave, avtoprevozništvo…) in storitveni sektor v tej državi davkariji privzeto prikazuje absolutno minimum od minimuma ali še to ne. Zato so bruto prihodki tega sloja praktično skoraj enaki neto prihodkom, oziroma gre tu za poslovanje mimo davkarije po sistemu “keš na roko”, o čemer ostali normalno zaposleni lahko samo sanjajo.

Zato jaz easy nivoja nikakor ne bi podcenjeval, ker marsikomu od teh se bo čez 10 let samo smejalo, medtem ko bo njegov vrstnik iz insane nivoja pri 30 letih z diplomo prava v žepu še vedno brezposeln živel pri starših.

Preberi še:
e-redovalnica

22 Responses to “Osnovna šola kot računalniška igra”

  1. caramelandchocolate Says:

    in tukaj je problem, da se ne da storiti nič proti temu rangiranju
    starši so za in kaj naj zdaj učenci naredijo?
    nič…in potem tisti iz kao nižjih zafrkavajo ta ‘višje’ da se piflarji

  2. dronyx Says:

    Saj meni se zdi, da je to narejeno predvsem zaradi staršev in to vse skupaj je bolj njihova “računalniška igrica”. Starši imajo tako svojega simčka (The Sims) na katerem lahko izživljajo svoje fantazije in sproščajo frustracije. Nastradajo pa otroci.

    V osnovni šoli res ne vidim nobene potrebe po taki getoizaciji. Če se nekdo kot otrok raje podi za žogo, kot sedi za knjigami, še ne pomeni, da kasneje ne bi mogel postati praktično karkoli. Osnovnošolsko znanje ti sicer da neko opravilno sposobnost, da lahko samo seštevaš položnice in morda iz zgodovine veš, da so Aleksandru Makedonskemu bolj dišala naoljena moška telesa, kot pičkice, to je pa bolj ali manj vse. Če končaš samo osnovno šolo, pa zaradi mene lahko tudi v elitnem razredu, si s tem papirjem kaj dosti res ne moreš pomagati.

  3. kajakaja Says:

    Dobro povedano!

  4. chef Says:

    Mi smo imeli takšno razslojevanje poskusno pri matematiki v 7. in 8. razredu že oddaljenega leta 1997/98 (ali morda še leto prej). Ga ni boljšega! Seveda sem bil med tistimi, ki si niti ne bi želeli na insane nivo in sem bil pač v drugi najboljši skupini, ampak je bilo ravno prav.

    Prej mi namreč ni bilo hujšega kot gledat tipa, ki v 6. razredu še vedno ni razumel poštevanke, jaz sem pa medtem dobesedno izgubljal čas. oliko fant zasluži danes, ne vem, ampak mi je pravzapav vseeno.

    @ caramelandchocolate: Takrat ni nihče nikogar zajebaval. Zajebavali smo jih v 6. razredu, ko smo bili skupaj in smo v živo videli, da so nekateri zabiti do daske in po drugi strani tiste, ki so vedno razturali za burek.

  5. ElQ Says:

    Potem pa Fejstbruh in samomorilski skok z nadvoza nad avtocesto (15. letnica v Angliji) 😦

  6. dronyx Says:

    Ali morda kdo ve, če se tako deljenje otrok izvaja na vseh osnovnih šolah, ali samo na nekaterih (vem za primer Ljubljane)?

    @Chef, mene v osnovni šoli sploh niso motili tisti, ki jim je težave delala poštevanka. Oni so morda pa blesteli v košarki, kjer sem bil jaz bolj slab in vem, da bi se počutil slabo, če bi me kdo samo zaradi tega dal v razred s “prilagojenim programom”.

  7. caramelandchocolate Says:

    @ chef: nwm na naši šoli je blo tako…
    @ dronyx: se izvaja tudi izven Ljubljane, v bistvu povsod, samo da je več kot 16 učencev v enem razredu

  8. Janez Says:

    dr. onyx: zanima me, kakšno fakulteto si končal?

    p.s. dober blog, še posebej me je nasmejal stavek”/…/ kot je Teksas za Bežigradom /…/”

  9. dronyx Says:

    @Janez: Jaz sem poznal nekoga, ki je učil na Teksasu. Otroke so enkrat peljali gledat neko elektrarno, mularija pa je sama vžagala avtobus, medtem ko je šofer pil v bifeju in ga preparkirala nekam na sredo njive. Potem je dal odpoved, ker je imel Teksasa dovolj. 🙂

  10. D.R. Says:

    Se strinjam in dodajam, da tekmovalnost, ki jo spodbujajo ni dobra, saj je že večkrat potrjeno, da tekmovalnost ne prinaša nič dobrega v razvoju človeka. Dobro bi bilo skupinsko delo vseh šolarjev skupaj, tako tistih manj sposobnih kot genijev. Mislim, da je to prava pot, še posebej ker najboljša podjetja temeljijo na teamskem delu in ne na individualnosti.

  11. chef Says:

    @dronyx: Z veseljem bi videl, da bi me dali med tiste, ki nismo imeli pojma o košarki in kjer bi lahko pač igrali tisti, ki nimamo pojma. Tako sem pa čepel med fanti, ki mi niso niti enkrat podali, ker bi jaz itak takoj zasral akcijo.
    Tako sem se pa najprej dolgočasil pri matematiki, potem pa še pri telovadbi.

    @karamela in čokolada: Morda, ampak naučili ste se pa vsi več. Če nekdo niti v 6. razredu ne zna poštevanke, ga je to treba pač naučit takrat. Če mu pa serješ z ulomki (ki mu kot avtoprevozniku itak ne bodo koristili), ne bo znal ne enega ne drugega.

    Mene je od vsega v osnovni šoli najbolj frustriralo, da sem moral že v prvem razredu čepet z mulci, ki niso imeli pojma o pojma. Jaz bi šel komot v drugi ali tretji razred. Prvi dve leti nisem napredoval niti malo. (pa ne velja samo zame – nisem superman). Potem so me seveda ujeli, ampak zakaj? Zato, ker sem jaz dve leti izgubil. Pravzaprav sem izgubil osem let, v gimnaziji sem pa na lepem najebal, ker sem prišel med same enake, a sem bil len k svina.

  12. caramelandchocolate Says:

    @ chef…. sj to pa res…pri meni je bla skor ista situacija….angleščina sem bila daleč naprej, šport pa še zdaj nimam blage veze o ekipnih športih…:S

  13. jksk Says:

    V osnovnih šolah imajo sedaj po novem baje tudi otroke razdeljene po kastah in nič več malo mešano…

    Kje si pa staknil to?

    Kaste oz. nivojski pouk je že na večini šolah ukinjen če je sploh obstajal. O tem je odločalo vodstvo šole, ravnatelj.

    Nivojski pouk je bil razdeljen na 3 skupine, imel pa je seveda kot vsaka tovrstna zadeva tako pluse kot minuse. Boljši učenci še boljši, slabši pa sploh niso sodelovali (tretja skupina).

    Danes nivojski pouk sicer poteka še na kakšni šoli (so redke) , v večini gre za npr. združevanje otrok iz par razredov, in ne temelji na podlagi znanja, temveč so otroci naključno izbrani.

    Moja sestra je to fajn razložila, je namreč profesorica angleščine na osnovni šoli.
    Uff, pa tudi na Teksasu je delala, raztur…:))

  14. dronyx Says:

    @jksk: Ne razumem, zakaj bi šlo potem za nivojski pouk, če otroke naključno izbereš? To je potem klasična osnovna šola, kot je bila pred 30 leti, ko sam Tito ne bi dopustil, da bi kdo razdelil njegove pionirčke, bodoče proletarce.

    @chef: Točno to vodi po moje v getoizacijo in ne predstavljam si, kako bi izgledalo igranje košarke, če imaš v ekipi same igralce, ki niso sposobni narediti dveh korakov, brez da jim žoga zleti nekam v tri krasne? Pa tudi življenje nasploh ni idealno. To spozna vsak, ki ga dajo na šefovsko mesto, pa je potem šokiran, ker nima samih idealnih zaposlenih. Tega ni nikjer, moraš pač znati delati z ljudmi, ki so ti na voljo in najti v njih tisto najboljše.

    Se mi pa tudi zdi, da če imaš v osnovni šoli za sošolca koga, ki mu dela težave poštevanka in morda z njim učiteljica izgubi nekaj več časa, to bistveno na tvojo kariero nikakor ne more vplivati. Če ne boš izdelal prvega razreda gimnazije, moraš iskati krivca drugje.

  15. Nastja Says:

    Jz se strinjam z caramelandchocolate !!!!

  16. jksk Says:

    @ Onyx- verjetno se nivojski pouk v praksi ni obnesel zato ga opuščajo. Kako naj se otrok v katergoriji ‘bolj počasni’ počuti?
    To združevanje v skupine je verjetno bolj moderen pristop. Sproščen način učenja, veliko komunikacije itd…

  17. dronyx Says:

    @jksk: Pa saj tudi če bi dal skupaj same “posebne primere”, oni potem nimajo od koga prepisovat. Jaz se spomnim, da smo vedno težili odličnjakom, če nam pokažejo, kako se kakšna naloga reši. Saj ne da ne bi vedel, če bi se potrudil, samo v osnovni šoli pa res nisem imel časa še za učenje. Mi smo imeli celodnevni pouk in kar sem se tam naučil, je bilo praktično vse. Ostalo smo pa letali okrog. Zdaj pa kar mislijo, da bodo že v osnovni šoli otroci študirali, kot bi bili na kakšnem težkem faksu. Meni to res deluje precej smešno, čeprav za otroke mora biti pa hudič.

  18. En Kovač Says:

    Ne vem, no. Meni se zdi, da če je prevelika razlika med posamezniki (na kateremkoli področju že), je potrebno boljše dodatno zaposliti, da se ne dolgočasijo, tistim slabšim pa pomagati, da čim bolj napredujejo. V mojih časih so to nekako reševali z dodatnim poukom (za “ta boljše”) in z dopolnilnim poukom (za “ta slabše”).

    Proti koncu OŠ mi je bilo nerazumljivo, zakaj sem moral recimo pri matematiki vegetirati zato, ker je “tovarišica” petim sošolcem vsakemu posebej vbijala v glavo poštevanko.

  19. En Kovač Says:

    Sem prej pozabil dodati: Insane nivoja v OŠ sicer ne bi smelo biti, hard bi lahko (bi moral) biti najvišji nivo!

  20. jksk Says:

    Kdaj pa imaš čas če ne v osnovni šoli? :))

    Pa ne samo mislijo, to se dogaja. Preveč zahtevajo. Npr. pri angleščini, bralno razumevanje. Otrok naj na veliko bere da bo lahko rešil tak tip naloge, če jo sploh bo.

  21. caramelandchocolate Says:

    jaz sem za bralno razumevanje, ker konec koncev če znaš angleščino samo v teoriji- kakšni so glagoli v različnih časih, pa tega ne znaš uporabit…

  22. jksk Says:

    @carameland…. jaz sem tudi za bralno r…, samo ne v osnovni šoli. Če gledaš to iz perspektive otroka, je to povsem druga zgodba. Za dobro oceno je potrebno potem veliko dodatno delati- al brati al ne vem brskati po netu (to vzame veliko časa) itd…meni se to zdi prevelika preobrenitev. To je ok za tiste ki jih to veseli, sam takih je bolj malo, če gledaš splošno.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: