Gre tudi Gorenje po poti Mure?

Recesija je naplavila celo vrsto težav in meni se zdi, da se stvari v zadnjem času odvijajo hitreje, kot so politiki, vodilni gospodarstveniki in odgovorni za stanje v državi sploh sposobni dojeti, kaj šele, da bi bili sposobni ustrezno reagirati.

Po tem, ko so z velikim pompom in medijskim cirkusom komaj pokopali Muro, ko so prav potiho zaprla svoja vrata številna slovenska podjetja, zlasti v predelovalni industriji, je sedaj izbruhnilo še v Gorenju, ki v naših očeh velja za uspešno, svetovno uveljavljeno podjetje, za katerega delajo tudi priznani oblikovalci (seveda ne zastonj in vprašanje, kašni so sploh ekonomski učinki od angažiranja teh ljudi, ki si izmišljajo črne hladilnike).

Delavci v proizvodnji pa kljub temu zaslužijo komaj 400 € neto, kar ob cenah v tej državi ne zadošča več za osnovno preživetje. Nikakor. S tem denarjem komaj preživi en sam, ob pogoju, da ima rešen stanovanjski problem in ne plačuje najemnine. Družina z recimo dvema šoloobveznima otrokoma in v primeru, da oba starša delata v proizvodnji Gorenja, s tem denarjem lahko res samo životari. Ampak nekaj takega smo poslušali tudi, ko se je govorilo o delavkah Mure. Povsem isto stanje.

Seveda, nekje pa se morajo tako bedne plače tudi poznati in se poznajo. Zaradi takšnih plač lahko mi kupimo hladilnik za 300 € ali pa sodoben pralni stroj za 400 €. Vprašanje na mestu je, ali je samo to razlog, da delavec v proizvodnji Gorenja dobi mizernih 400€?  Jaz namreč močno dvomim, da Electroluxov delavec v proizvodnji na Švedskem dobiva takšno plačo, pri čemer pa si upam trditi, da počne nekaj podobnega, saj proizvajajo podobne produkte, ki imajo v trgovini podobno ceno. Lahko da je v Electroluxu stopnja avtomatizacije nekoliko večja, ampak ne pa toliko, da bi iz tega naslova ustvarili takšno razliko v plačah.

Morda bo kdo tu dejal, da naš delavec v Gorenju plača še državi 300 € v obliki davkov in raznih prispevkov. Ja, že, samo kakor je meni znano, je tudi Švedska precej socialna država in so tudi tam ljudje dobro obdavčeni. Bi bilo pa zanimivo videti plačilni listek Electroluxovega delavca v proizvodnji. Če dobi recimo neto okrog 1500 € in plača poleg tega še 700 € prispevkov Švedski državi, je tu očitno nekaj narobe in je potrebno takoj iskati vzroke, da je naš delavec za isto delo toliko slabše plačan. Saj proizvodna linija vendar ne more delovati bistveno drugače v Velenju ali pa na Švedskem? Razen seveda, če ni vsa proizvodna Electroluxa na Kitajskem, na Švedskem pa dela samo top managment, kar pa tudi močno dvomim. Nekako pa tudi ne verjamem, da bi bil za slabe plače delavcev Gorenja lahko kriv samo sindikat , ki se ne postavi za delavce (morda je šlo kdaj tudi za vezano trgovino v smislu višje plače pomenijo odpuščanja).

Se pa kaže sedaj v Gorenju po moje še en vidik recesije, o katerem prej niso kaj veliko razmišljali.

Namreč ko je bil svet dolga leta v konjunkturi in je vse samo raslo, so imeli delavci v Gorenju enako slabe plače. Samo takrat se jih je dalo prepričevati, da naj stisnejo zobe in da bo že jutri, če ne pa pojutrišnjem tudi za njih posijalo sonce ter da bodo lahko normalno živeli in preživljali svoje družine s poštenim delom, ko bo dodana vrednost enkrat zrasla (dober prispevek na to temo tule). Danes temu ne verjame nihče več, saj je lahko vsakemu jasno, da smo vsaj za naslednjih pet let mrzli in bo šlo samo še navzdol. Ampak ko imaš 400 € neto plače, nižje težko še gre, saj je potem verjetno bolje, če se umakneš v sivo ekonomijo, pritisneš kolikor se da na socialo in vsaj dostojno živiš. Do tega sklepa je prišlo veliko ljudi in jaz poznam primere, ki so tudi delali v propadlih tovarnah po 400 € na mesec, danes so pa  statistično brezposelni, zaslužijo pa trikrat več kot prej.

Naslednja težava ob vsem tem so pa tudi Vladne stimulacije (subvencije), ki sicer morda res omogočajo, da marsikdo ni izgubil službe. Vendar zaposleni tako lahko delajo s skrajšanim delovnim časom, nekateri samo štiri ure na dan, nekateri so lahko kar doma, na čakanju. Ampak plača je  vsak mesec kljub temu nakazana in ne bistveno manjša, kot sicer. Je pa velika razlika, če moraš za 400 € na mesec delati osem ur na dan, ali pa si za ta denar doma in lahko mimogrede še kaj postoriš in dobiš dodaten zaslužek na roko. In ko si tako doma nekaj mesecev, te potem vpokličejo nazaj v službo in seveda se popraskaš po glavi in si misliš, hudiča, kaj ni teh 400 € pa le malo premalo denarja za pošteno delo? Sto evrov dobiš na roko, če z motorko podreš drevo, ali popleskaš par sob na črno.  Logika je vendar božji dar in ne moremo pričakovati, da delavci v proizvodnji ne bodo uporabljali logike. Tega se jim ne da prepovedati in tole s stimulacijami (subvencijami) države sodi že skoraj na področje psihologije.

So pa te subvencije odprle vrata tudi za številne zlorabe s strani vodstev podjetji, kar se naj bi dogajalo tudi v Gorenju. Kaj je to drugega kot grda zloraba, če delavec dela poleg polnega delovnega časa še številne neplačane nadure, uradno pa dela s skrajšanim, 36 urnim delovnim tednom in za to od države dobi subvencijo (seveda podjetje, ne delavec, ki tako zasluži še manj, kot bi sicer)?

Kot vse kaže, Gorenje stopa na pot Mure. Okoliščine so srhljivo podobne. Delovno intenzivna panoga, huda svetovna konkurenca, plače tako nizke, da nižje ne morejo biti in upanja, da bo nekoč bolje, pravzaprav ni.

Morda pa se vendarle najde kakšen sindikalist v Gorenju, ki bo zakuhal revolucijo, kot jo je poljski Lech Walesa (wiki), ko je nekje v 80 letih prejšnjega stoletja v ladjedelnici Gdansk sprožil plaz, ki se je končal s popolnim zlomom komunizma. Le da je tokrat naloga še bistveno težja, če že ne skoraj nemogoča.

Zlomiti je potrebno kapitalizem.

14 Responses to “Gre tudi Gorenje po poti Mure?”

  1. robert Says:

    Morda je problem tudi to, da v Sloveniji polovico plače delodajalec odvede državi.
    Lp R

  2. dronyx Says:

    @Robert: V bistvu vprašanje, če je res to glavni problem. Ko imaš ti 400 € neto plačo, bruto ne zaslužiš več kot 700 €. Ampak predpostaviva, da delavcu v Gorenju potem plačaš 650 € neto, za davke gre pa samo 50 €. Je pa zato zdravstvo in šolstvo plačljivo. Kako bo potem tak delavec zbral 3000 € za operacijo, ali 5000 € za šolnino na fakulteti za sina? Vem, obstajajo zavarovalnice, samo privatno zdravstvo zanesljivo ob tako lakomnih zdravnikih pri nas tako eksplodira, da bi se kar kadilo. Zdravnike boli kurac. Oni dobro vedo, da so praktično nepogrešljivi. Njihove plače bi bile 10.000 € ali več čez noč. Takoj. Samo potem pa naš delavec v Gorenju plača samo za polno zdravstveno zavarovanje 200 € mesečno (verjetno premajhna številka) s položnico eni izmed zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, pa je spet na istem. Po žepu ga udari pa še šolstvo. Zato realno gledano, bolj kot je socialna država, večjo korist imajo od tega nižji sloji. Seveda če je postavljena na zdravih temeljih!

    Premožni sloj plačuje zdravniške usluge iz svojega žepa v zasebnih klinikah. Tudi otroke nima v državnih vrtcih, ampak si iz lastnega žepa privoščijo zasebne varuške. Edino kar morda koristijo od sociale so javne šole, ker zasebne niso nič boljše ali da bi na trgu veljale kaj več (razen morda kakšen MBA).

    Kot rečeno, bi pa rad videl plačilni listek Švedskega delavca. Verjemi, da si Švedska ne more privoščiti take sociale, če bi bila neto plača tam 90 % bruto zneska. Po moje nemogoče.

    In uporaba izraza odvede državi je po moje pri nas skrajno zlorabljena, ker se zdi, da gre vse to za neko birokracijo, provizije in Patrie. Ogromno tega denarja gre dejansko za zdravstvo in šolstvo ter ostale “javne servise”. Je pa res, da je marsikaj neracionalno in predimenzionirano, sploh za te krizne čase.

  3. Dinozaver Says:

    Onyx, “neracionalno in predimenzionirano”, predvsem pa s strašno slabim izkoristkom. Javni servisi preprosto niso navajeni učinkovito delati. Res je tudi, da se povečini tega od njih ni nikoli pričakovalo.

  4. chef Says:

    Je pa res, da bi imel verjetno tudi jaz na Švedskem trikrat višjo plačo – potem pa vaklkuliraj v enačbo še skandinavske cene (če jih ne poznaš, te bodo stoprocentno vrgle na rit) in dobiš malo drugačen rezultat.

    Se pa strinjam, da je tole z Gorenjem en navaden nateg, kjer je jasno, da država ni kos menedžerjem, zajebanim povzpetnikom, ki jim milijon evrov pomeni enako kot 100 milijonov (kaj je to 400 EUR pa sploh ne vejo, ker toliko naenkrat zapravijo v trgovini ?!?).

    Po drugi strani so pa Gorenje aparati po mojem mnenju precenjeni oziroma sploh niso konkurenčni. Ko sem jaz kupoval vso to sranje, sem vsakič prišel do zaključka, da se bolj kot Gorenje splača skoraj vse ostalo. Če hočem jajca, raje kupim Hyundai, če hočem kvaliteto, pa Bosch ali Philips. Vse kar imam od Gorenja, je likalnik, ki sem ga kupil na silo, da bom imel vsaj nekaj od Velenjčanov.

    Z likalnikom nisem zadovoljen. (je pa res, da nimam pojma, kakšen bi moral biti dober likalnik za to ceno – namesto mene ne bo peglal).

  5. dronyx Says:

    @Dinozaver: Poglej realno, kdo pa je navajen učinkovito delati sam od sebe? Za to mora poskrbeti sistem, organizacija dela, ljudje sami od sebe so vedno “hvatali krivine”, če se je le dalo (seveda doma je nekaj drugega, tam se vsi trudijo maksimalno po najboljših močeh).

    Se še spomnim pripravništva v srednji šoli, še v starih časih socializma, ko se je delalo natančno od 6:01:00 do 13:59:99. Tam so nekateri delavci po malici šli v skrite kotičke tovarne in eno odspali. Prisežem. Nekateri so še mene prosili, če jih pridem zbudit, če pride slučajno šef naokrog. Da ne govorim o tem, da so imeli luknje v ograji in ko je bilo delo na kmetiji, so enostavno za par ur kar izginili. Oh, to so bili časi!

    To, da sistem nima učinkovitih mehanizmov, ki bi stimuliral dobro delo in kaznoval slabo, niso krivi (kar vsi) zaposleni. Se pa kljub temu sprašujem, ali bi privatizirano zdravstvo bilo kaj ceneje in bi delalo bolj učinkovito? Po moje absolutno ne, ker gre v bistvu za monopolno dejavnost, kjer mehanizmi trga ne bodo delovali. Bi pa verjetno v privatiziranem zdravstvu tudi medicinska sestra zaslužila več, račun za to bi dobili pa vsi.

    @chef: Na Švedskem še nisem bil in ne poznam kakšne cene imajo. Ampak podobne plače imajo tudi delavci v Nemčiji. Tam sem pa že bil in v nakupovalnih centrih nisem opazil, da bi bilo sploh kaj bistveno dražje, kot vse kaže, pa so tudi primerljive nepremičnine podobno drage, kot tu. Res so draga velemesta, samo kdo pa pravi, da moraš živeti v apartmaju nad osrednjo avenijo z pogledom na parlament? Sicer pa Alcessa živi v Nemčiji in lahko pokomentira iz prve roke, ali je res v Nemčiji vse toliko dražje?

    Glede bele tehnike imam doma Gorenjev električni štedilnik in z njim nimam težav, imeli smo vrsto let star Gorenjev pralni stroj, ki je bil pri hiši po moje vsaj 15 let in je samo enkrat serviser zamenjal gumo. Sem pa nekoliko skeptičen do poskusov, da bi se Gorenje uveljavil tudi v najdražjem segmentu. Če pogledaš realno, bo težko nek Šved dojel Gorenjev hladilnik kot prestižni izdelek že samo zato, ker je narejen nekje, kjer so se še par let nazaj streljali. Tudi pri nas boš težko koga prepričal, da je Ukrajinski hladilnik lahko višjega cenovnega razreda. Tu ne gre toliko za kvaliteto, gre za miselne predsodke. To, da te bodo ljudje dojeli kot Bosh, ni samo stvar odločitve managmenta.

    Moram pa še tu dodati par misli, ki sem jih sicer napisal ob člankih na spletnih Financah.

    Glede produktivnosti:

    Višja produktivnost načeloma ne pomeni, da delavec za tekočim trakom v Nemčiji toliko bolj gara, da kar teče od njega. Možno, da samo sedi za ekranom in spremlja, če roboti tako delajo, kot so jih sprogramirali, podobno kot operaterji v jedrskih elektrarnah. V bistvu je povsem možno, da Nemški delavec dela manj, kot Slovenski na podobnem delovnem mestu. Res pa je, da takšno delo zahteva višjo izobrazbo in permanentno učenje. Je pa zato plača lahko precej višja.

    Glede selitve proizvodnje na Kitajsko:

    Eden izmed komentatorjev je zapisal

    da je na Odmevih en podjetnik, ki je prenesel trak 120 delavcev iz Slo na Kitajsko razlagal, kako tam kitajski delavci v istem času naredijo 4 krat več pri 7 krat nižji plači…in kako šokirani so bili ko so videli s kakim tempom tam delajo…

    To sem gledal tudi jaz in temu nisem verjel takrat in ne verjamem še danes. Dejstvo je, da Kitajski delavec zasluži manj, ampak da bi pa delal 4 krat več, kot naš delavec? Saj njihove stružnice se ne vrtijo 4 krat hitreje in tudi tekoči trak ne drvi 4 krat hitreje po tovarni. Pri fizičnih delih za stroji si enostavno omejen, koliko največ lahko narediš in trdno sem prepričan, da Slovenski delavci ne delajo nič slabše, kot kje drugje.

    Selitev proizvodnje na Kitajsko pomeni pa še eno skrito past, ki so jo izkusile že mnoge zahodne koorporacije.

    Pred kakšnim mesecem sem se pogovarjal z vrstnikom iz osnovne šole, strojnim inženirjem, ki je delal nekaj časa kot zastopnik v podružnici Švicarskega podjetja pri nas. Njihov lastnik je tudi preselil večino proizvodnje iz Švice na Kitajsko, čez čas pa so ga Kitajci samo skopirali in odprli svoje podjetje samo par kilometrov stran, ki počne praktično isto, tokrat pod lastno blagovno znamko. Teh primerov je predvidevam kolikor hočeš. Zato ne govorit, da je Kitajska univerzalna rešitev za vse naše probleme. Pričakovati od Kitajcev, da naj bodo samo neumni sužnji, je mislim vsaj nezrelo.

    Očitno je pri nas večji del “realnega sektorja” ena sama Mura, tranzicijska zgodba o uspehu pa povsem imaginarna. Pričakujem, da nam to kdo tudi uradno po televiziji sporoči.

    Edina sreča, da smo še 20 let nazaj imeli socializem in da očitno večina od 4000 delavcev Gorenja živi v lastniških stanovanjih ali v lastniških stanovanjih ožjih sorodnikov, sicer s tako plačo ne bi zmogli plačevati nikakršne najemnine za stanovanje, niti socialne in bi živeli v šotorih pred tovarno. Žalostna resnica.

  6. Dinozaver Says:

    Onyx, pri zdravstvu bo po mojem trajalo še leta, da se vzpostavi kaj trgu podobnega. Pri današnjem razmerju med povpraševanjem in ponudbo lahko zasebno in javno zdravstvo dela kakor hoče počasi in drago. Če bi pa, recimo, prišlo v Slovenijo tisoč zdravnikov iz Ukrajine in odprlo zasebne prakse, bi bila pa druga pesem.

  7. dronyx Says:

    @Dinozaver: Oba veva, da iz Ukrajine sem ne bo prišlo nikdar 1000 zdravnikov. Edini, ki so prišli k nam, so zdravniki iz področja bivše Juge, plus razni šarlatani in kiropraktiki iz Rusije. Pa še zdravniki iz bivše Juge se bodo verjetno vrnili, ko se bo standard na jugu popravil. Ob takšnem neugodnem razmerju med povpraševanjem in ponudbo, se ti ob privatizaciji zgodi samo to, da velik del populacije praktično takoj izgubi dostop do primernih zdravstvenih storitev, ostali pa plačujejo bistveno več, kot sedaj. In prvi na udaru take reforme so vedno najnižji sloji.

    Ne spremljam ravno podrobno, kaj točno počne Obama v ZDA, samo kakor sem bežno zasledil, naj bi tudi oni šli v zdravstveno reformo, ki gre v nasprotno smer, kot je praksa sedaj, ko je zdravstvo skoraj v celoti v zasebnih rokah.

    Jaz osebno bi sicer uvedel po hitrem postopku modifikacijo visokošolskega sistema in sicer tako, da ima država pravico študentu dati v podpis klavzulo, kjer ti recimo piše, da si dolžan ostati tu naslednjih 10 let, sicer plačaš sorazmerni del šolnine. Nenazadnje, če k nam pride 1000 usposobljenih zdravnikov iz Ukrajine, je njihovo usposabljanje plačal Ukrajinski davkoplačevalec in od njih nima nič. Enako Slovenski davkoplačevalec ne plačuje izobraževanja zdravnikov zato, da bodo po študiju in specializaciji odšli v Nemčijo ali ZDA. Tu pa mora država (vlada) jasno braniti interese tistih, ki so jim dali mandat za upravljanje. Ne razumem, kaj tu ni jasno?

  8. Bruto Says:

    “Morda pa se vendarle najde kakšen sindikalist v Gorenju…”

    Hm, glavni sindikalist čujem, da je tudi solastnik. Po moje bo težko.

  9. chef Says:

    No, saj ne pravim, da švedske šivilje ne živijo bolje od naših. Ampak primerno se je res vprašat, če na Švedskem sploh obstajajo šivilje kot pri nas. Po mojem, da ne, ker tam ima vsaka šivilja že svojega robota, v Muri so pa tisti šivalni stroji enaki kot pred 30 leti.

    V Skandinaviji, recimo, je mene na rit vrglo, ko smo nekaj spraševali tipa, ki je kosil travo, vsi prestrašeni, kako se bomo sploh lahko kaj zmenili. Tip je obvladal angleščino bolj kot jo jaz zdaj. No, pa pejd vprašat enega našega vrtnarja nekaj po angleško in ti bo odgovoril “šta to pričaš, bolan?” Hočem povedat, da nekje se to, da živimo v državi, kjer smo se pred 20 leti streljali, pač mora poznat.

    Ker potem pa dobiš Muro, ki ne zna sešit vojaških uniform, majčke za njihovo odrešitev pa potiskajo na Tajskem. Pa taka firma enostavno MORA propast po vsej logiki, ki seveda sploh ne upošteva delavcev, ki so mislili, da bodo lahko do penzije genau 8 ur dnevno šivali zanič cote.

    Se pa lahko vsaj pohvalim, da imam zatagmašen gvant komplet od Mure: obleko in montl, čevlje pa od Peka, čeprav so grdi za popizdit in sem slednjič kupil nekaj italijanskega.

  10. pijanec Says:

    Electrolux ima samo 3 tovarne na Kitajskem, večino pa jih ima v ZDA, na Švedskem, v Italiji, v Franciji in v Avstraliji.

    Po moje je problem Gorenja v tem, da so premalo specializirani. Oni delajo vse, od bojlerjev prek televizorjev do hladilnika. Zaradi tega izdelki niso dovolj kvalitetni – popolnoma vse, ki jih poznam, in imajo Gorenjevo televizijo, sem jim je tja pokvarila v manj kot letu dni.

    Zanima me tudi dejanska prodaja ob vsej tej tuji konkurenci. Da se mogoče zadeve množično ne kopičijo v zalogah … kot je to bilo v primeru Mure, Laboda …

  11. dronyx Says:

    @pijanec: Morda se motim, ampak nekje sem prebral, da televizorje, sušilne stroje, klimatske naprave in verjetno še kaj, sploh ne delajo v Gorenju, ampak tu samo sestavijo že narejen izdelek nekega “no name” proizvajalca iz daljnega vzhoda. Mi pa nikdar ni prišlo niti na misel, da bi kupil Gorenje TV, prenosnik ali klima napravo.

  12. Stinson Says:

    problem gorenja kolikor poznam je bil tudi v tem, da so prikazovali prodajo aparatov ki je dejansko sploh ni bilo. recimo prodali so svoji hcerinski druzbi v ukrajini 100 hladilnikov, in so meli v svoji bilanci to prikazano. dokler je podjetje v ukrajini to prodalo naprej kupcem, ni bilo tezav in je bil krog sklenjen, ko pa se je zacela kriza, pa se je prodaja ustavla, zaloge so rasle, gorenje pa je se vedno imelo prikazano prodajo teh 100 hladilnikov, ceprav jih dejansko ni bilo.
    poleg tega da imajo donosnost kapitala tako nizko, da se bolj splaca denar polozit na banko, kjer bo imel lastnik vecji dobicek od obresti kot pa od delnic.
    pa se zanimivost glede notranjega prevzema ki je bil pred par leti. vodilnim usluzbencem gorenja je bila ponujena moznost odkupa delnic, in vecina je to izkoristila. najela ogromne kredite in sedaj to vsi ti v globokem d…u, ker je cena delnic zeloooo padla in bojo kar nekaj let morali delat in varcevat da sploh pridejo na nulo :). tak da verjamem da vodilni poskusajo storit vse da resijo krizo, saj edin tako bojo dobili denar nazaj.

  13. Lezalnik Says:

    Dobro, a mi zna potem kdo razložit kam vse ta “kao” denar potem gre? Če na Švedskem delajo enako pa imajo tam delavci recimo 1500€ plače. Gorenje nima in ni imelo kakšnih blaznih dobičkov. Tudi ne boste me prepričali, da menedžment v Gorenju zasluži več kot tisti na Švedskem in da pobere ves dobiček, kvečjem zaslužijo manj. Al naši delavci naredijo precej manj ali pa se v sami organizaciji proizvodnje in podjetja vso tisto razliko nekako zafrčka.

  14. dronyx Says:

    @Lezalnik: To je ključno vprašanje, na katerega pa nikjer nisem zasledil odgovora. Skoraj zanesljivo se v Electroluxu tekoči trak ne pomika še enkrat hitreje in bi tu nastala razlika. Po moje delavci v proizvodni za trakom sploh niso dejavnik, ki na to vpliva. Oni delajo to, kar jim rečejo. Lahko vzameš Gorenjeve in bodo v Electroluxu počeli enako, vprašanje pa je, če bi jih za isto delo tudi potrebovali toliko (po moje zanesljivo ne, ker ob takšni ceni dela se splača investirati v avtomatizacijo). Verjetno bi našli ključno razliko v delu managmenta, razvojnih oddelkov, oblikovalcev in tehnologov. Tu domnevam Electrolux nabere takšno razliko in to ne počnejo na Kitajskem. Če tebi uspe narediti hladilnik, ki je toliko boljši, da doseže 20-30% višjo ceno, sami materialni stroški in stroški proizvodnje še zdaleč niso toliko večji. Bistvo je v ljudeh, ki te reči razvijajo in ko se enkrat proda par milijonov takih izdelkov, je to preračunano v denar lahko par 100 milijonov prihodkov več.

    Gorenje se je sicer vrgel v stroške in angažiral recimo priznanega oblikovalca (Orta Ito). Ta je na nek način osmešil lasten oblikovalski oddelek, vsaj če bi tam zaposleni videli pogodbo in številke. Tiste črne hladilnike bi domnevam za šalo znali narediti tudi v Gorenjevem oddelku za design, če pa drugega ne, bi pa lahko dali ven natečaj, pa jim še mi pomagamo izbrati barve in linije (vem, tu gre za ime, ki se “kao” dobro prodaja)

    Z razvojnim oddelkom bo bistveno težje, saj jih bo vrglo na rit, če bi želeli angažirati top razvojno ekipo Bosha ali Electroluxa, ki ima verjetno tudi ostre konkurenčne klavzule v pogodbni. Nekaj je izbrati črno barvo hladilnika, nekaj povsem drugega je izdelati hladilnik, ki je 30 % bolj učinkovit pri porabi elektrike.

    Tu pa se bojim, da se naše fabrike še vedno ne zavedajo pomena teh oddelkov, kjer po moje nastajajo takšne razlike in ki jih proizvajalci, kot je Gorenje, nekako s težavo krpajo s poceni delovno silo, ki je pa kljub temu še vedno nekonkurenčna Kitajski.

    Delo v razvoju je podobno kot šport. Za zmage in vrhunske dosežke potrebuješ top uigrano ekipo vrhunskih posameznikov, vrhunske trenerje in dobro organizacijo. Tu smo pa spet pri denarju in trgu. Teh ljudi je pri nas omejeno malo, nekaj se jih bi dalo dobiti tudi kje v tujini. Samo je pa potrebno za to odpreti denarnico. Tak kader ne bo šel delati v Gorenje za 800 €, ker zgolj od izzivov se ne živi.

    Da fabrike pri nas to področje zelo podcenjujejo se pa da na hitro preveriti tudi tako, da prešteješ individualne pogodbe v podjetju. Po moje jih je v razvoju zanemarljivo malo ali pa celo nič. Za Gorenje si upam staviti, da nihče v razvoju nima individualne pogodbe, razen morda direktorja, ki pa itak sedi v upravi in mu to pritiče že po činu.

    O res klavrnem stanju slovenske industrije bi dobili lahko že precej jasno sliko, če bi samo pogledali diplomante tehničnih fakultet (ki usposabljajo ljudi prvenstveno za gospodarstvo), kje so zaposleni po desetih letih in koliko zaslužijo. Izkaže se, da jih le peščica dela v industriji in ta peščica prejema daleč podpovprečne dohodke, sploh pa v primerjavi z kolegi, ki se ukvarjajo z marketingom ali pa so šli povsem na druga področja. Ob primerjavi z plačo povprečnega splošnega zdravnika z nekaj nadurami, ki je v bistvu navaden birokrat, ki piše napotnice in recepte, se pa lahko razjokajo in zabrišejo svoje diplome v smeti.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: