Blog kot grožnja ugledu podjetja

Barbara, absolventka komunikologije na Fakulteti za družbene vede,  piše diplomsko nalogo z naslovom Blog kot grožnja ugledu podjetja in me po elektronski pošti prosi, če objavim povezavo na anketni vprašalnik. Zaželeno torej, da si čim več blogerjev vzame trenutek časa in anketo izpolni.

Kot bonus oziroma ker se mi zdi tema na mestu in zanimiva, pa dodajam še moj komentar.

Blogi so za koorporativni svet po moje še vedno nekakšna nepredvidljiva siva lisa, na katero podjetja veliko vpliva praktično nimajo in mnogi v podjetjih verjetno sploh ne vedo, kako se do tega pojava obnašati. Ali vse skupaj povsem ignorirati, obravnavati bloge kot enakovreden medij, se s pomočjo PR službe spuščati v debate ali ubrati kakšen tretji pristop?

Pri komuniciranju s klasičnimi mediji so nepisana pravila jasna, v ozadju je vedno denar in kapitalske povezave, torej posel in ta del je precej “pod nadzorom”. Nekaj časa nazaj sem bral precej žalostno izpoved urednika neke revije, ki je v enem članku malo pokritiziral naše veliko podjetje, oziroma njihove storitve. Recimo da niso dobili pet zvezdic, drugače pa nič tragičnega. Silovit in nedvoumen povratni udarec je sledil hitro, saj je podjetje tudi eden večjih oglaševalcev pri nas in je masovno oglaševalo tudi v tej reviji. Za nekaj časa so jim enostavno ukinili objavo oglasov in zadeva rešena. Urednik je dobil lekcijo, kot mu gre, ker ni dojel, kdo je roka, ki ga hrani. Naslednjič bo pa nekajkrat premislil, preden jim ne bo podelil vseh pet zvezdic, ker to pomeni v denarju zelo otipljivih nekaj tisoč € na mesec.

Pri blogih to tako enostavno ne gre, ker takih denarnih tokov večinoma ni in oglaševanje na blogih ni nikdar zaživelo.

Za marsikoga je morda zapis na blogu bolj kredibilen, kot “plačana promocijska besedila” v ostalih medijih, ker vsak si nekako predstavlja, da bloger nima motiva, da bi lagal ter sigurno piše objektivno. Zastonj ljudje pač ne lažejo, vsaj ne namerno. S tem se jaz samo delno strinjam, kajti na drugi strani pa gre lahko za površno in enostransko obravnavanje posamezne teme, pri čemer bralec morda niti ne pomisli, da bloger opisuje samo eno, osebno izkušnjo, ni pa poglobljeno študiral primera in si niti ni poizkušal objektivno ustvariti celotne slike. Takšen primer so lahko tudi moji zapisi o Mobitelovem Instant internetu, ki nastanejo dostikrat v afektu, ko me zadeva zares povsem spravi ob živce. Nekdo drug pa ima lahko povsem drugačno izkušnjo, ki je diametralno nasprotna moji. Samo če bi bil jaz običajni medij, bi se trudil predstaviti obe plati ter bi pozval še ponudnika storitve, da predstavi svoj pogled in razloge za tako stanje. Zelo verjetno pa v to sploh ne bi drezal, ker bi videl račune za “promocijske storitve”.

Če hočeš biti kakršnakoli grožnja komurkoli, moraš seveda imeti nek vpliv, sicer si papirnati zmaj. Po mojem opažanju so nekateri blogi že tako vplivni in če hočete, imajo takšen doseg bralcev, da njihov vpliv nikakor ne bi smel biti zanemarljiv za podjetja. Poleg tega iskalniki bloge obravnavajo vsaj enakovredno, če jih celo ne favorizirajo, kar predstavlja lahko dodatno grožnjo. Kdorkoli danes v googla vpiše “instant internet”, najde na prvi strani že tri zapise, ki govorijo o nategu in jaz Googlu nisem za to ničesar plačal. Če potencialni naročnik uporablja iskalnik, ga lahko takšen zapis enostavno odvrne od nakupa ali vsaj prižge rdečo lučko dvoma. Zveni kot grožnja ugledu? Nedvomno.

Ne obstajajo pa na blogih samo grožnje ugledu podjetja. Na blogih je tudi ogromno brezplačne reklame za najrazličnejše izdelke ali storitve, saj blogerji verjetno nismo z vsem samo nezadovoljni? Tako da se morda obe strani enačbe nekako celo uravnotežita in je koristi za podjetja na blogih vsaj toliko, kot nastane kolateralne škode in izgube ugleda.

Izdelki, kot so iPhone, bi se po moje zelo dobro prodajali tudi brez klasičnih velikih oglaševalskih kampanj, saj se o njih govori povsod po internetu, ogromno tudi na blogih in če bi Apple lahko meril učinke, bi bili ti lahko celo večji od takšnih brezplačnih “reklam”, kot pa klasičnih plačljivih. Če trdijo po TV, da je iPhone cool, gre za plačan oglas, ki ga vzameš z rezervo ali še raje takrat preklopiš na drug kanal. Če pa to trdi nekaj tisoč blogerjev, je pa jasno. iPhone je v uber cool gadget in  smilijo se nam lahko ljudje, ki ga še nimajo (govorim karikirano, da ne boste res masovno drli v trgovine po nove telefone). Temu se pa strokovno reče ustvarjanje potrebe. Če dvakrat prebereš o nekem izdelku pozitivne kritike, bi ga imel morda rad, ko to prebereš desetič ali stotič, moraš reč nujno takoj imeti.

Advertisements

22 Responses to “Blog kot grožnja ugledu podjetja”

  1. Stalker Says:

    Hmm, link ne dela?

  2. dronyx Says:

    Seveda dela. Zamenjaj ponudnika dostopa v internet.

  3. Mikec Says:

    Verjemi mi na besedo, da Mobitel bloge in zapise o njih obravnava še kako resno 🙂

  4. had Says:

    blog sam ni groznja podjetju.. tudi le redki blogerji v sloveniji so lahko resna groznja podjetjem.. ker je premajhen domet..

    ampak ce blogerji stopijo skupaj, potem pa se vse to spremeni.. namrec moc blogerja je tako mocna, kot je moc skupnosti okoli njega..
    tudi en sam medij zelo tezko naredi neko odmevno zgodbo.. ko jo pograbijo ostali, pa se le to spremeni.. domino efekt..

  5. had Says:

    anketa pa je bolj kot ne sama sebi namen!

    hmm.. iz teh par vprasanj je njej vse jasno.. hmm

  6. chef Says:

    Jaz sem prepričan, da je na moje zapise o Simobilu odreagirali kar znotraj podjetja, in to na način, ki ga prakticirajo tudi slovenske politične stranke v debilnih komentarjih na znanih portalih. Drugače si ne znam, predstavljat komentarjev v smislu: “Saj te poznamo, ti si po celi naši firmi skakal in grozil, pičkatimaterina. Cel Simobil se ti reži.”

    Ampak OK, to še ni tako zelo verjetno.

    Jaz sem na tem področju zaslovel s prispevki o Minimi INT, prodajalcih sesalcev, ki na čuden način novačijo študente, ki jim bljubljajo vodilne položaje in 3000 evrov plače, kar pa punce in fantje izvejo šele na razgovoru. Zdaj marsikdo že prej prebere moj tekst in sploh ne pride na razgovor. PR oddelek omenjenega podjetja in njegovih hčerinskih firm me pa v komentarjih na tedenski bazi napizdeva kot pezdetka, ki nima za 5 dek zenfa in še nikoli nikjer ni bil glavni.

    Jaz mislim, da takšni zapisi so grožnja, če so rangirani visoko na googlu. Ne prav resna grožnja, pa vendar.

    Kaj je mislila punca s to anketo, pa tudi meni ni jasno. Dokazat, da sami zase mislimo, da lahko spremenimo svet? Oziroma obratno?

  7. dronyx Says:

    Spoštovani soblogerji. Prosim, če niste tako kritični do avtorice ankete, ker nenazadnje gre za absolventko, ki bo morala pridobljeno znanje šele dokazati v praksi.

    Bom pa vprašal takole. Recimo da bi blogerji lahko sklepali oglaševalske pogodbe, tako kot drugi mediji in bi se na ta način dalo zaslužiti par 100 € na mesec. In recimo, da bi se kot potencialni oglaševalec lahko pojavila večina naših podjetji, sploh večjih. Bi bil kdo tako neumen, da bi pisal članke, “ki predstavljajo grožnjo za ugled podjetja”? Jaz v to malo dvomim, ker ko enkrat ljudem pokažeš denar, se zavestno ali podzavestno obnašajo drugače. Jaz včasih razmišljam, če bi bil urednik in bi se moral o tem odločati, hkrati pa bi poznal finančni tok podjetja, ki mi nakazuje vsak mesec plačo in od katerega živim. Hudiča, ampak zelo verjetno bi res uvedel cenzuro. Vsaj delno.

    Se mi pa postavlja tudi vprašanje, kaj sploh pomeni grožnja ugledu podjetja? Nekaj je, če konkurenčna firma odpre par blogov pod psevdonimom in spljuva nasprotnika, kako nima pojma in da je vse njihovo delo zanič. To je podlo. Nekaj drugega pa je komunistična miselnost, da je naš veliki vodja brez napak, če pa že ima napake, pa se o tem javno ne govori, sicer greš na Goli z enosmerno karto. Če je ugled podjetja v kakšnem zapisu načet in zapisano drži, potem je to lahko zgolj signal podjetju, da je potrebno ukrepati. Saj večina firm ima v poslovnem načrtu oziroma filozofiji napisano, da težijo k vrhunskosti in neprestano rastejo. Resna firma utemeljeno kritiko vzame dobronamerno (kot recimo Soseda Nina 🙂 ), če pa se z njo ne strinja, pa jo mora argumentirano zavrniti. 500 ali 1000 ljudi je sicer malo, so pa potencialni potrošniki in prenos sporočila od ust do ust lahko slab glas ponese mnogo dlje, kot pa je domet posameznega zapisa na blogu.

  8. Boris Says:

    Se strinjam z napisanim. Kupci pred nakupno odločitvijo vse pogosteje zbiramo podatke na internetu. Kritike lahko spremenijo nakupno odločitev.

    Prav zato imajo tudi blogerji odgovornost do javnosti, enako kot mediji. Prvič zato, ker imajo večjo stopnjo zaupanja kot mediji (takoj za priporočili znancev in bližnjih so po verodostojnosti in vplivnosti priporočila na spletnih forumih, blogih). Drugič pa zato ker lahko s svojim vplivom na končne potrošnike povzročijo tudi gospodarsko škodo, v kolikor so njihova stališča nenatančna, pristranska. Menim, da se morajo blogerji vse bolj zavedati svojega vpliva in nuje, da sledijo vsaj osnovnim normam novinarskega dela.

    To je tudi prava pot k še večji kredibilnosti zapisov. V nasprotnem primeru bodo kredibilnost izgubljali in bodo postali le še eden izmed kamenčkov v morju vtisov, ki jih kupci zbirajo pred nakupom izdelka ali storitve.

  9. had Says:

    “dalo zaslužiti par 100 € na mesec.”

    hmm.. kaj je to proti skodi, ki jo lahko naredim firmi, ki mi ni vsec, s svojim zapisom? bo dovolj 5000€ da umaknem taksno objavo?

    thumbs up Boris:

    “Drugič pa zato ker lahko s svojim vplivom na končne potrošnike povzročijo tudi gospodarsko škodo, v kolikor so njihova stališča nenatančna, pristranska. Menim, da se morajo blogerji vse bolj zavedati svojega vpliva in nuje, da sledijo vsaj osnovnim normam novinarskega dela.”

    drzi kot pribito!

  10. dronyx Says:

    @had: Tega nobena resna firma ne bo počela, čeprav bi morda kdo lahko celo razmišljal v to smer. Naslednje kar se jim potem zgodi je, da iz vsega skupaj nastane res “major story”, kako firma iz črnega fonda glanca javno podobo tako, da umika za denar zapise iz interneta.

    @Boris: Drži in o tem se premalo razmišlja. Internet mi je dal v roko macolo in kladivo, jaz pa sedaj lahko razbijam po mili volji, ker me ni nihče naučil pravilno uporabljati orodje oziroma mi niti ni nihče prepovedal, da tolčem na vse strani. In tu pride ta siva lisa, o kateri govorim in kjer padejo vsi zakoni, ki veljajo za druge medije. Vsekakor problem za par diplomskih nalog.

  11. Mikec Says:

    Zdajle sem se spomnil še na en moj zapis glede Top Shop-a pred približno dvemi leti. Da so na Ekonomski fakulteti imeli predavanje njihovega direktorja in je na slajdih kazal, kako lahko blogerji uničujemo ugled podjetja. Pač bentil sem (upravičeno) nad izdelkom Total Sauna, kjer so govorili o tem, kako lahko v pol ure izgubimo 1 kg in da se maščobne celice kar topijo, v resnici pa izgubiš le vodo… 🙂

  12. zigak Says:

    Had in Boris. Vidva gledata na blog kot klasični medij. Ki se dela za “general public”. Takih blogov je zelo malo. Večina blogerjev piše za precej ožjo ciljno publiko, jaz imam npr. že 2 stalna bralca.
    Mislim da je vsakemu, ki mu je jasno da pralni prašek AVA ne opere vseh madežev od šminke, sploh pa ne od max faktor lipfinity (ki zdrži do 12 ur), tudi povsem jasno da ni za verjeti mickinem blogu, kjer ona pravi da se ji perilo najbolje opere z mivko in domačo soljo. S tem da če Micka zelo razumno in argumentirano utemelji svojo tezo, greš še vseeno lahko probat, mogoče ima pa celo prav. Sploh ker ima njen Jože zmeraj tako bele srajce:)

    Pa še to, Borisovim kriterijem ne zadosti po mojem skromnem mnenju skoraj noben klasični medij.

  13. dronyx Says:

    @Mikec: Tu gre za povsem zgrešeno pojmovanje ugleda podjetja. Jaz sem bil na nekem seminarju zavarovalničarjev in tam so ves čas govorili o nategu v smislu, kako stranki prodati zavarovanje za bazen, čeprav ga ta sploh nima. Poudarek je bil na psihologiji. In če bi napisal zapis o tem, kako zavarovalni agenti gledajo na svoje stranke, bi vsi skočili pokonci, da gre za blatenje ugleda. Kakšnega ugleda? Pa ste vi normalni? Če bi zadevo snemal s kamero in bi jim še enkrat predvajal vse skupaj, jim mora postati jasno, da je njihov ugled kot strah. na sredini votel, okrog ga pa nič ni.

  14. chef Says:

    Ko bodo blogerji postali objektivni, se lahko klasični mediji kar poslovijo, ker v tistem trenutku jih bodo blogi posekali na celi črti.
    Kakšna objektivnost neki?

    Čar blogov je pa ravno v tem, da so se oddaljili od klasičnega novinarskega poročanja.
    Če se bodo novinarski doktrini skušali približat, bo vse skupaj postalo enako neprebavljivo kot papirnati cajtengi. Blog naj bo zgolj dopolnilo pri odločanju za izdelek. Verjeti mu gre pa kvečjemu nekaj odstotno.

  15. Boris Says:

    Problem je jasen. General audience, ki spremlja bloge, nima meril s katerimi bi hitro ugotovila, kateri blog je in kateri blog ni dovolj strokoven, korekten, “uravnotežen”. Problem je filtriranje informacij.

    Dajmo primer:

    Imamo blogerja, ki v afektu razlaga svojo izkušnjo. Si laično tolmači razloge, ki so v ozadju. Izraža svoja občutenja, mnenje itd. Seveda je to njegova pravica in tudi zanj mora biti prostor na spletu.

    Primer 2
    Imamo blogerja, ki morda kot vhodno info vzame določeno izkušnjo – lahko tudi drugega kolega blogerja. Ta drugi bloger zadevo oriše uravnoteženo, povzame več mnenj, uradnih info s spleta ipd. Skratka, v formi in vsebini svojega izdelka se približa klasičnemu novinarskemu produktu in po svoje ponudi bolj kompetentno informacijo.

    Povprečen bralec blogov med tema dvema ne bo ločil po teži zapisanega. Zanj bo mnenje posameznika enakovredno dosti bolj kompetentnemu zapisu drugega blogerja. Zapisu, ki morda ponuja celovitejšo informacijo kot osebni zapis in mnenje prvega blogerja.

    S stališča pomena informacije v funkciji podpore nakupne odločitve je zapis blogerja številka 2 boljši.

    Hočem povedati predvsem to, da bo tudi pri blogih treba zapise ocenjevati kritično. Potrebno se bo zanašati na več virov oziroma poiskati takšen vir, ki ne bo zgolj odraz osamljene izkušnje in mnenja posameznika. Še enkrat: s tem mnenjem in izkušnjo ni nič narobe. Ne more pa biti takšno mnenje posameznika odraz celovite kakovosti določene storitve ali izdelka.

  16. Boris Says:

    Chef, imaš prav, a le delno. Poenostavljaš namreč ambicije in interese blogerjev. Morda pa si nekateri med njimi dejansko želijo približati lastnostim klasičnega novinarskega izdelka.
    Morda si nekateri med njimi želijo tudi kredibilnosti, ki bo presegala zgolj “nekaj odstotno,” kot navajaš.
    Morda so nekateri izvzeti dostopa do klasičnih medijev, v njih ne morejo objavljati, a imajo kaj za povedati in to želijo storiti na kakovosten način v smislu celovitosti podane informacije.

  17. chef Says:

    @Boris: To je že res, da se lahko zgodi, da bodo blogerji sčasoma težili k čim večji objektivnosti, da jih bodo pač jemali bolj resno: ampak nikoli se pa ne bo zgodilo, da bi celotna blogosfera obveljala za objektivno in predvsem vedno preverjeno. Zato bo vedno zaostajala za klasičnim novinarstvom (ki je pa resda v težavah, ampak to je druga zgodba) – ker nikoli ne bomo v resnici vedeli, kdo samo v tri krasne pizdi in kdo je vsaj približno objektiven.

    Ambicij blogerjev nisem želel poenostavljat. Vedno bo ostalo tako, da bodo nekateri pač bolj kredibilni od drugih (s tem pa prvi tudi prikrajšani), na kritičnemu bralcu (ki mora biti danes bolj kritičen kot kadarkoli) pa je, komu bo verjel in komu ne.

    Kot drugo: že s komentarji si lahko bralec nekoliko pomaga, je pa res, da komentarji večinoma ne presežejo ravni debilizma.

    Kar se klasičnih medijev tiče, je pa tako, da je Slovenija dovolj majhna, da se lahko tja prebije vsak, ki si dovolj močno želi. Meni je uspelo – redno pišem za tri različne medije, občasno še za kakšnega. Jaz bom dal priložnost vsakemu, ki si jo želi in ki zadosti kakovostnim kriterijem. Žal pa marsikdo misli, da je izjemno sposoben, pa ne zna preštet niti znakov v novici niti ne ve kakšna je razlika med novičko, potopisom in mnenjem (omenjam zato, ker imam ravno en tak primer). Takšni naj kar ostanejo pri blogu – laže je pisati blog, kjer omejitev praktično nimaš in lahko pišeš klobase, s slovničnimi napakami, brez rokov oddaj, celo brez repa in glave, predvsem ti pa po glavi ne serje urednik.

  18. zigak Says:

    Boris, mislim da podcenjuješ bralce blogov. Večina zna zelo dobro filtrirati in poiskati prave informacije. Redni uporabniki spleta pa sploh.
    Seveda pa še vedno drži tisti stari pregovor bedak in njegov denar …
    By the way, dobil sem imejl od Nigerijskega princa 😀

  19. dronyx Says:

    @Chef: Kritični bralci so rariteta. Poglej lestvico najbolj prodajanih knjig. Verjetno trenutno že vodi Murkov Srečen moški, na drugem mestu je pa Salome. Povprečen bralec ima rad pofl, ker samo to razume. Če povprečni bralec vzame v roke zahtevnejše delo, dobi kompleks, ker mu ni dorasel.

  20. chef Says:

    Seveda so rariteta, ampak kot je povedal zigak, so bralci blogov načeloma nekoliko bolj sposobni. Žal to najverjetneje ne velja za komentatorje.

  21. dronyx Says:

    @Chef: V bistvu je internet že sam po sebi nekakšen filter. Da prideš do tu potrebuješ delujoč računalnik, moraš nekako vzpostaviti povezavo in vedeti moraš še celo kopico drobcenih malenkosti, ki se nam zdijo samoumevne. Za to, da se zlekneš v fotelj in prebiraš Srečnega moškega, ti ni potrebno razmišljati praktično nič, oziroma to je celo zaželeno. Edino kar moraš je to, da greš v knjigarno in imaš v žepu 10 €, kolikor stane najcenejša verzija tega temeljnega dela Slovenske književnosti 20 stoletja. In absurd ob vsem tem je, da to izda založba, ki se imenuje Učila. Še dobro, da tega ni izdala kar Slovenska akademija znanosti in umetnosti (ob tej domislici sem od smeha skoraj padel s stola).

  22. chef Says:

    Žal je vse več takih, ki znajo prižgat računalnik. Kmalu bo znal vsak in potem si bodo morali spomnit nekaj novega.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: