SIOL – Vesolje težav

Začetek šolskega leta je čas, ko naši telekomunikacijski operaterji izkoristijo mladostno evforijo v svoje promocijske namene z organizacijo raznih brezplačnih prireditev. Te so postale eden najbolj elegantnih načinov, da pri nas pridemo sploh do kakršnega omembe vrednega in masovno obiskanega koncerta.

Simobil je tako za mlade pripravil ponovno žur z razlogom oziroma z DJ Umkom v parku Tivoli. Niti ne štejem več, kolikokrat so nam že prodali isto zadevo, ampak po moje je bil enak žur letos vsaj petič zapovrstjo, kot da na svetu ne bi bilo nikogar drugega, kot DJ Umeka. Dobi pa Simobil verjetno pri Umeku že toliko popusta, da ga pri celem cirkusu še največ stane strošek organizacije in odvoza smeti, medtem ko oddelek za marketing samo vzame lanski template in natiska nove plakate.

Sedaj je na vrsti še Siol s svojim Vesoljem veselja, ki je za odtenek bolj inovativna prireditev, saj če že drugega ne, zamenjajo vsako leto vsaj nastopajoče. Letošnja fešta bo tako v petek in vrhunec večera naj bi bil nastop angleške pevke Joss Stone, za katero sem slišal prvič. Ampak ni da ne bi verjel, da gre za kvalitetno izvajalko, sploh ker je vstop za obiskovalce prost. V primeru, da bo na koncertu izvedla tudi Son of a preacher man (youtube) iz Tarantinovega film Pulp Fiction, pa zanesljivo pridem brez prevelikega razmišljanja (že vidim mularijo, kako se dere, mami, mami, glej Onyxa).

prireditveni prostor na gradbišču Emonike

Se pa sprašujem, ali ima Siol letos sploh kakšen tehten razlog za iskreno veselje?

Po moje niti ne, saj se bo leto 2009 zapisalo v njihovih analih kot leto, v katerem so močno načeli svoj ugled ter si nakopali na glavo celo tržne inšpektorje, tudi če pustim ob strani kockanje na njihovi TV, ker gre pač za “novo tehnologijo”. Jaz pa sem moral žal tudi Siol dodati na črni seznam (black list) nategatorskih firm, ki se jih je treba, če se le da, na daleč izogniti oziroma se vsaj izogniti podpisu kakršnekoli dolgoročne pogodbe z njimi.

Letos so zlasti okrog prinesli njihove naročnike na triple play (trojčka), ker so s 1. julijem zamenjali televizijsko programsko shemo in to tako, da se naročnina v primeru, da naročnik obdrži enako število TV kanalov, bistveno poveča. Seveda to genialno potezo jim je pa omogočila sodobna tehnologija, s pomočjo katere lahko ponudnik IP televizije praktično za vsakega gledalca spremlja, katere programe on najraje gleda, ker gredo signali iz TV daljinca, prek TV boxa direktno k njim! In potem ni potrebno biti ravno jedrski fiziki, da se spomniš natege in razbiješ programsko shemo na več sklopov, pri čemer so najbolj gledani kanali razdeljeni tako, da mora večina naročnikov vzeti najdražji paket, če se noče odreči priljubljenim oddajam.

Podobno kot pri mojih težavah z Mobitelovim Instant internetom, so tudi pri Siolu naročniki vezani za dve leti, ker so dobili subvencionirano opremo in bi morali v primeru razdrtja pogodbe plačati penale oziroma pogodbene kazni. Pri meni se poljubno spreminja kvaliteta storitve, pri Siolu pa število kanalov v paketu (kockanje kot rečeno štejem za manjšo težavo pri vsem skupaj). V obeh primerih pa je potrošnik stisnjen ob zid, čeprav je bila poteza Siola tudi uradno okvalificirana kot čisto navadna marketinška natega, ki je nezakonita in v nasprotju s pogodbo, ki so jo naročniki paketa podpisali.

Jaz si ne domišljam, da v Siolovem oddelku za marketing in pravni službi sedijo sami bedaki, ki ne bi znali pravilno predvideti vseh posledic takšne odločitve. Oni so po moje natančno vedli, kaj počnejo in da bodo s to potezo ob del ugleda. So si pa kaj takega upali zavestno privoščiti šele, ko je postalo jasno, da njihova največja konkurenca, T-2, praktično leži na intenzivni negi v komi ter ga pri življenju samo še umetno vzdržujejo. Z drugimi besedami povedano, njihova edina večja konkurenca je v tako velikih finančnih težavah, da z vedno novimi dokapitalizacijami komaj pokrivajo sproti vse izgube, nadaljnje širjenje omrežja pa je mislim da že povsem ustavljeno, saj denarja za to preprosto ni.

Potihem pa je morda Siol celo računal na to, da bo vse prebegle naročnike, ki so mu ušli zaradi te poteze, hitro dobil nazaj pod svoje okrilje potem, ko bo T-2 dokončno škripnil in bo mlado trupelce prevzel ata Telekom.

Tako žal tudi T-2 praktično nima nobenega otipljivega razloga za veselje in kakor vem, tudi ne organizira nobene žurke ob začetku šolskega leta, čeprav je zame (in verjetno še za marsikoga) ta firma nekaj najboljšega, kar se je pri nas zgodilo v zadnjih 20 letih na področju telekomunikacij!

Prazna poslovalnica za Bežigradom

Sam sem že pred kakšnim mesecem govoril z enim zaposlenim na T-2 in takrat sploh ni vedel, ali bo septembra še lahko prišel nazaj v službo, tako hudo kritična naj bi bila finančna situacija te firme.

Jaz edino upam, da bodo uspeli nekako sanirati stanje v T-2, ker v primeru, da celotno njihovo optično omrežje skupaj z obstoječimi naročniki vred kupi Telekom, smo padli nazaj v temačni srednji vek telekomunikacij,  z enim brezobzirnim monopolistom, ki vrti naročnike okoli prsta lahko kakor hoče (saj se še spomnimo grde natege z vezavo ISDN-ADSL) in poljubno zanemarja vlaganja v domače telekomunikacijsko omrežje!

Po moje morajo nadzorni organi v tej državi storiti vse, čisto vse, da do tega zares črnega scenarija ne bo prišlo, ker sicer bomo imeli naslednja leta zabave veselja, kjer bo šlo na smeh lahko samo še Telekomu in Siolu!

Advertisements

9 komentarjev to “SIOL – Vesolje težav”

  1. mikič Says:

    In kako za vraga ti je uspelo, da si prvič slišal za Joss Stone šele sedaj???
    Mislim, saj bejba ni kar ena pevka. Saj so posiljevali na vseh TV programih, domačih in tujih, in na vseh spletnih portalih od trenutka, ko je izdala prvi album pri rosnih 15. ali nekaj takega in konec koncev je že tudi fasala Grammyja. Razen če nisi slep in gluh ali pa še kaj tretjega. Mislim, meni taka zvrst muske sploh ne potegne, pa ji nisem uspela ubežat 🙂

  2. DJ Says:

    Pa kako lahko sploh kdorkoli pomisli, da bi tudi v najslabsem moznem primeru T2 kupila Telekoma? Bitte sehr, saj to ja ne bi slo skozi noben mlin od APEKa preko Urada za preprecevanje konkurence pa vse tja do bruseljskih politbirojev.
    Mogoce kaksen Tush ali pa Amis ali pa kdo iz tujine (navijam za skandinavske firme, se razume).

  3. dronyx Says:

    @mikič: Žal skoraj ne gledam TV in nimam nobene kabelske televizije. Joss Stone je na mojem glasbenem zemljevidu res čista siva lisa. Mogoče sem kdaj slišal kakšen njen komad v avtu po radiju, samo pač nisem vedel, da to poje ona.

    @DJ: Če politika reče DA, potem Telekom z lahkoto pomalca tudi T-2. APEK pri političnih odločitvah nima nobene besede. Bruselj pa sploh ni da bi omenjal. Edina težava tu za politiko, ki je vrsto let po svoje krojila naš trg telekomunikacij (Mobitel ima prav zaradi državnega protekcionizma praktično največji tržni delež katerekoli države v EU na področju mobilne telefonije) je ta, da vprašanje, če bi bili pripravljeni prenesti srd in bes javnosti. Edino to jim po moje preprečuje, da pridejo na takšno idejo.

  4. pijanec Says:

    T-2 … mene kot stranko so izgubili, ko so umaknili porniče. Iz principa. Ker ne puščajo ljudem svobodne izbire, kaj bodo gledali.

    Telekomunikacijsko razviti pa smo med TOP10 državami na svetu, tako da kakšnega resnega poslabšanja ob izgubi T-2 vseeno po moje ne bo.

  5. Dinozaver Says:

    Pha, srd in bes javnosti… Vladne raziskave s sondo Križanič so pokazale, da srd in bes javnosti v tej državi ne obstajata. Ljudje bi prenesli tako 80% obdavčitev kot vseh vrst monopole. Če bi že prišlo do kakih težav, pa je potrebno samo malo pomahati z nacionalnim interesom, tajkunstvom in ščepcem ksenofobije. Telekom ima v tej mlaki popolnoma proste roke.

  6. dronyx Says:

    @pijanec: Poslabšanja verjetno ne, samo plačeval boš bistveno več. Kdo pa misliš, da kroji cenovno politiko Mobitelu in Siolu? Simobil in T-2! Če bi bil Mobitel še vedno edini mobilni operater, bi bile položnice povsem drugačne. V to sem prepričan. Če bi Telekom kupil T-2, ima v trenutku na področju internet dostopa 70 % tržni delež, ali pa verjetno še več (vir). Ostali igralci na tem trgu so zanemarljivi in ne bi preprečili podražitev, ker enostavno niso sposobni širi baze naročnikov. Za to potrebuješ veliko denarja, kar je ugotovil tudi T-2. Investicija v telekomunikacijsko infrastrukturo se ne vrača v nekaj letih, ampak desetletjih!

    Če še enkrat ponovim, po moje si je Siol lahko privoščil natego z “novo programsko shemo” šele potem, ko je postalo jasno, da ima T-2 odrezana krila!

    @Dinozaver: Priporočam nakup kakšne Drnovškove knjige in malo več pozitivne energije. 😉

  7. Kitaj Says:

    Zdaj vem, zakaj hoče T-2 od mene izterjati 2 leti star “dolg” iz časov, ko me niso mogli priklopiti na internet in časov, ko so me že odklopili in sem jim že vrnil modem. Glede na računovodsko štalo, ki vlada pri T-2, ni prav nič čudno, da jim gre slabo.

  8. DJ Says:

    Sama fousija! A ti za Telekomo delas al kaj? Odrezana krila T2 = nic vec “telekomunikacijsko najbolj razviti”. Kvecjemu vrnitev v preteklost. Dejstvo je, da brez T2 in Tusmobila bi bila Slovenija v telekomunikacijski kameni dobi. Se pomnite famozne dolgoletne natege z ISDN, pa 8000 SIT mesecno za 1M/256k ADSL?
    Ne navijam za nobenega posameznega ponudnika, ampak konkurenca pa mora bit! (fraza “dumpinske cene” pa je najbolj priljubljena pri oligopolih drzavnega protekcionizma za oznacevanje njim prehude konkurence)

  9. Boris Says:

    Konkurenca je dobrodošla. Prednosti za uporabnike izhajajo iz konkurenčne bitke, ki se primarno odraža z nižjimi cenami in naborom storitev, pri telekomunikacijah tudi z njihovo širšo (geografsko) dostopnostjo.

    Seveda pa cenovna vojna nima le svetlih plati. Kratkoročno pomeni nižje stroške za končne potrošnike. To je dobro.

    Srednje in dolgoročno pa ima cenovna vojna vpliv tudi na prihodke operaterjev. Ti so nižji, posledično je manj denarja za nove tehnologije in storitve, razvoj začne šepati, sčasoma to občutijo tudi uporabniki, ki še naprej plačujejo malo, a za svoj denar ne dobijo več sodobnih tehnologij.

    Zadovoljstvo uporabnikov je vedno mešanica večih dejavnikov. Poleg cen šteje tudi še kaj drugega. Ko enkrat zmanjka denarja za investicije to neposredno občutijo uporabniki pri kakovosti in dostopnosti sodobnih in zanesljivih storitev. Ostajajo poceni, a zaostajajo za ponudbo na trgih, kjer je cenovna vojna manj kanibalska in izrazita.

    Menim, da je T2 uvedel cenovno vojno, prisilil ostale k znižanju cen in ponudil odlično alternativo Telekomu Slovenije. Menim pa tudi, da je povzročil splošni upad razpoložljivega kapitala za investicije, ki je najprej prizadel njih, bo pa tudi ostale. Tisti, ki še imajo denar, slednjega raje investirajo na druge trge, v tujino, kjer so prihodki drugačni, Slovenijo pa puščajo ob strani. Telekom ne nastopa na Balkanu brez razloga….in to s precejšnjimi vložki.

    Skratka, konkurenca je dobrodošla, vseeno pa je treba paziti, da sama sebe ne uniči s cenovno vojno. V Sloveniji pa se dogaja prav to in na koncu bomo uporabniki prikrajšani.

    Še to:

    1. Definicija monopola je jasna. Če je nekdo zgolj vodilni na trgu to še ne pomeni, da je monopolist. Tako se ga lahko imenuje, ko je na trgu EDINI. Telekom Slovenije ima konkurenco in že dolgo ni več monopolist.
    2. Monopol kot tak NI PREPOVEDAN. Prepovedana je njegova zloraba.
    3. Točki 1 in 2 sta pomembni, saj mnogi ne razumejo definicije monopola in s tem izrazom opletajo povsem napačno. Ima negativno konotacijo (čeprav sam po sebi ni prepovedan), poleg tega ta izraz pade na ponudnike, ki niti slučajno niso več monopolisti. S tem se jim dela krivica.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: