Refresh v Bohinju

Če česa res ne prenesem, je huda vročina, ki je zajela centralno Afriko (pardon, osrednjo Slovenijo). Tako sem v petek vzel kar asfalt pod kolesa in se odpeljal do Bohinja, za katerega sem ocenil,  da bi znal biti prava osvežitev v teh pasjih dneh. V bistvu vsako leto, ko se temperature nekaj dni ne spustijo pod 30 stopinj in v Ljubljani srečujem samo še prešvicane ljudi, od katerih teče znoj, emigriram za kakšen dan tja med visoke hribe.

Kot osvežitev v takih dneh morje absolutno odpade, saj je na soncu vroče za umret, medtem ko je morska voda s svojimi skoraj 30 stopinjami podobno osvežilna, kot toplo pivo. Bazeni in toplice pa imajo tudi približno podobno temperaturo, le da tam fekalije ob visokih temperaturah še bolj pridejo do izraza.

Ker še ne morem prevažati kolesa z mojim avtomobilom, sem si kolo sposodil v eni izmed izposojevalnic. So pa takšna izposojena kolesa bolj srednja žalost, ker se jim vidi, da so dala v življenju že marsikaj skoz. Na mojem so na srečo delovale vsaj zavore. S prestavami sem imel pa večje težave, ker zadnje niso delovale in sem imel tako na voljo samo tri, pa še to je veriga ob poganjanju kolesa v kakšen manjši klanec kar preskakovala med zobniki.

Najprej sem šel po severnem delu Blejskega jezera, kjer si lahko sam izbereš plažo, ki je samo tvoja in se zraven ne drenja še množica ljudi, tako kot na morju. Voda v jezeru  je zares osvežilna in ravno prav topla, tako da tega enostavno z morjem sploh ne morem primerjati, ker je povsem izven konkurence. Ni pa primerna za kakšno potapljanje, ker se že nekaj metrov pod vodo tako ohladi, da potrebuješ potapljaško obleko.

Je pa res, da severna stran jezera ni ravno najbolj idealna za kolesarjenje (možno celo, da je prepovedano), ker gre za pešpot, kjer imaš polno nekega skalovja in velikih korenin, ki gledajo iz zemlje. V nekem delu pa še tista mala, ozka potka povsem izgine in moraš dati kolo na ramo, ter se prebiti čez gozd.

Je pa potem za nazaj po drugi strani jezera toliko lažje.

Moram pa opozoriti, da je “mestno redarstvo” v Bohinju na steroidih in za nazaj nisem srečal praktično niti enega avtomobila, ki bi parkiral izven označenega mesta in ne bi dobil pozdrava v obliki 40€  težke kazni, medtem ko so praktično skoraj vsa ostala parkirišča ob jezeru plačljiva, pa čeprav morda na prvi pogled ni videti tako. Je treba samo malo bolje pogledati, kje se skriva parkirna ura.

Za konec se moram opravičiti firmi, ki izposoja kolesa, ker sem jim pomotoma ukradel ključavnico za zaklenit kolo! Spravil sem jo namreč v torbo, zvečer pa, ko sem kolo vračal, sem na to čisto pozabil, tako da sem šele doma odkril, da sem eden navaden lopov. Prinesem pa ob prvi priliki nazaj. Obljubim. Seveda če ne bom spet pozabil. Doma imam namreč sedaj skupaj kar pet ključavnic za kolesa, ampak samo za eno se spomnim, da sem jo kupil. Od kje so še tri ostale pa ne vem.