Humanitarnost ali samo biznis

Če bi sam javno nastopal (hmm?), bi verjetno iz mojih ust lahko slišali besednjak Bernarda Brščiča iz Ekonomske fakultete. Vladavina prava in diktatura (pravilno napisanih) zakonov je tisto, k čemur mora država strmeti in za to angažirati najboljše ljudi, ki jih premore.

V taki državi morda res ne bodo rasle velike vile in na cestah ne bo veliko Ferrarijev. Bodo pa ljudje živeli v blagostanju in vsak bo k skupnem cilju prispeval po najboljših močeh. Druga možnost, zrcalno nasprotje tega, je diktatura kriminala in nasilja, kar se dogaja na jugu Italije. Cosa Nostra, Camorra in Ndrangheta so ključne besede, s pomočjo katerih si vsakdo lahko prebere, kako ta možnost izgleda v vsakodnevnem življenju. In pri nas so med tranzicijo zadeve po moje šle zelo v napačno smer, tudi zaradi vakuma v pravnem redu in anomalij pri delovanju institucij pravne države, ki so nastale zaradi zamenjave političnega sistema praktično čez noč.

Ampak napolnjenost Slovenskih zaporov kljub vsemu priča o tem, da je pravna država vendarle nekako začela delovati in da policija tudi opravlja svoje delo ter ne preganja več samo dolgčasa. To zame nikakor ni zaskrbljujoče. Prej nasprotno. To vzbuja optimizem, pa čeprav pri nas v zaporih še ne sedijo mnogi, ki bi tudi tja sodili. Zlasti tu mislim “velike ribe” ter razne vplivneže, ljudi, ki so storili kaznjiva dejanja s področja gospodarskega kriminala in katerih dejanja imajo lahko bistveno hujše posledice za družbo, kot pa kakšna kraja ženske torbice. Ampak delno je to razumljivo, saj v prejšnjem sistemu takih kaznivih dejanj praktično ni bilo, ker smo se šli dogovorno ekonomijo, kjer je bilo zelo malo prepuščeno prosti iniciativi posameznika.

Se pa ob angažiranju odvetnika Francija Matoza, ki namerava tožiti državo za odškodnine zaradi, po njegovem mnenju, nehumanih razmer v zaporih sprašujem, ali gre res za humanitarno gesto, ker se človeku zaporniki resnično smilijo, ali pa gre tu za čisti ekonomski interes, ker je odvetnik pač zavohal denar? Igra morda kakšno vlogo pri tem tudi dobra poznavalka zaporskega sistema, penologinja, črnokronistka in njegova nova spremljevalka dr. Damjana Žišt (Franci na Damjanci)? V tem kontekstu vse skupaj dobi grenak priokus samo še enega “družinskega posla“, ki z altruizmom in človečnostjo verjetno niti nima veliko skupnega.

Dr. Damjana Žišt je nenazadnje dobila zelo insiderski pogled v zaporski sistem, ko je pisala knjigo Utrinki iz življenja za rešetkami (knjige stane 12.90 € in je precej lahkotno branje za na plažo)!

Lansko leto sem kar nekaj časa hodil po bolnišnicah in tam sem videl, da na urgenci Kliničnega centra ljudje, ki jih je zadela možganska kap, ležijo kar na hodniku, ker ni bilo notri prostora zaradi takšnega navala. V mnogih Slovenskih bolnišnicah se pacienti, ki so pošteno plačevali prispevke za zdravstveno zavarovanje in niso nikakršni kriminalci, posiljevalci, morilci, preprodajalci drog ali mafijozoti, drenjajo na enako malem prostoru, kot zaporniki, brez klimatskih naprav in tudi v marsikateri bolnišnici temperatura poleti naraste čez 30 stopinj! Videli smo, v kakšnih razmerah so bivali onkološki bolniki v stari konjušnici. Ali je kadarkoli to odvetnike sploh zanimalo in še boljše vprašanje, ali morda za bolnike po bolnišnicah sploh veljajo kakšni normativi?

Zakaj nihče ne vlaga tožbe v njihovem imenu?

In naprej.

Koliko ljudi mora pri nas vsak dan hoditi v službo, da zaslužijo komaj skromnih 400 € plače, s katero potem plačajo najemnino za bedno stanovanje v izmeri nekaj kvadratov? Mnogi med njimi si kljub trdemu in poštenemu delu ne morejo privoščiti niti treh normalnih obrokov na dan! V takih luknjah lahko samo sanjajo o klimatskih napravah, ker božji blagoslov je že, če imajo toplo vodo za umivanje. V zaporu imaš vsaj tri redne obroke na dan, topla voda je samoumevna in če nočeš, ti ni treba za vse to niti migniti s prstom. Nihče te ne more prisiliti, da delaš.

Zakaj nihče ne vlaga tožbe v njihovem imenu?

Če se jaz spomnim služenja JLA, se nas je v eni sobi drenjalo na pogradih več kot 25 ljudi.  Statistično sta prišla na vojaka dva kvadratna metra prostora. Nekateri si niso po več tednov zamenjali nogavic in od njih se je širil obupen smrad, ki se ga ni dalo nikakor odpraviti. Pozimi nismo imeli ogrevanja, tako da je steklo zamrznilo na notranji strani, ko je bilo ponoči minus 20 stopinj. Tudi mene so na začetku mučili, ko so mi prižigali papir med prsti na nogah med spanjem.

Zakaj nihče ne vlaga tožbe v mojem imenu?

Jaz sem trdno prepričan, da bolj kot vse ostalo, vključno s prostorsko stisko in pomanjkanjem klimatskih naprav, je v zaporih problem ta, da družba tam ni najboljša in marsikdo se tudi zato počuti notri slabo.

Ampak vprašajmo se, kako pa v bistvu sploh prideš v zapor? Tudi takole (posnetek včerajšnje aretacije Paola Rosaira De Stefana, mafijskega bossa Kalabriske Ndranghete).

Advertisements

13 Responses to “Humanitarnost ali samo biznis”

  1. chef Says:

    Meni gre ta Matozova humanitarnost principielno na jetra, ker ga vidim kot naduvanega odvetnika, ki mu je delo sicer res pomembnejše od denarja, a kaj, ko se loteva samo odmevnih primerov, s katerimi lahko na TV pokaže nove manšetne knofe. Kot si ugotovil – revežev nihče ne zastopa in naravnost absurdno je, da nekdo toži državo in jo s tem pravzaprav bremeni – ne vem, a tudi finančno? – samo zaradi nekega lumpa v stiski. Ob 600 samomorih letno v Sloveniji ga naredi en zapornik in potem je to cela reč?

  2. dronyx Says:

    Matoz meni deluje kot kakšen odvetniški Jan Plestenjak. 🙂

  3. pijanec Says:

    Če si jemljemo Skandinavijo za vzgled, potem imamo še preveč zapornikov.

    Posebej pa je neumno, da imamo polovico zapornikov teh, ki so imeli kaj opraviti z drogami. Lahko zapremo 10% Slovenije, pa se na trgu drog ne bo spremenilo nič, zato je ves ta denar in čas vržen v prazno. In bi ga lahko uporabili za kaj uporabnega.

    Najbolj zaskrbljujoča pa je vse večja amerikanizacija kaznivih dejanj. Ki nimajo nobene podlage v znanosti, se pa fajn sliši, če za vsako malenkost koga zapreš na dolgotrajne zaporne kazni.

  4. had Says:

    kdo je kriv, da gre nekdo v arest? v koncni fazi vedno clovek sam.. in mame, ki sedaj objokujejo svoje otroke, bi lahko mogoce malcek drugace jih vzgojile in bi bilo vse drugace..

    to, da matoz izkoristi vsak trenutek in se pokaze pred kamerami pa ga bo nekoc tudi “stalo” njegovega ugleda.. oz. ko se bo nasel nekdo, ki bo imel vec jajc kot on, se mu bo postavil nasproti (kot martin krpan) in se bo pocasi zacelo vse skupaj spreminjati..

    zakaj samo odmevni primeri.. ker se rad sonci na slavi 🙂

  5. dronyx Says:

    @pijanec: Po moje bo kar držal podatek, da je 50% ali še več ljudi neposredno ali posredno v zaporih zaradi drog. Nekateri so dilerji in del “infrastrukture”, drugi so pa odvisniki, ki se zapletajo v kazniva dejanja (takih naj bi bilo zaprtih okrog 30%), ker potrebujejo denar za nakup doz in to veliko denarja. Rešitev je po moje v dekriminalizaciji mehkih drog, ker potem bo cena na trgu strmoglavila, odpade pa tudi potreba po razpečevalcih. Pomisleki, ki ob tem obstajajo, da se bo potem bistveno več ljudi drogiralo, po moje niso utemeljeni. Vsi tisti, ki so k temu nagnjeni, tudi sedaj brez težav pridejo do drog, če imajo seveda denar. Če ga nimajo, pa slej ko prej zaglavijo in pristanejo kot breme države v zaporu. Vsak narkoman pa v bistvu potrebuje tako ali drugačno pomoč države, sicer se sam iz tega brezna ne povleče. Trenutno so na tem področju zapori postali nekakšne socialno-medicinske ustanove za narkomane.

    @had: V odvetništvu je podobno, kot v industriji zabave, kjer je bistvena za uspeh (samo)promocija! To odvetniki dobro vedo, saj gre najbolje tistim, ki se čim bolj medijsko izpostavljajo in marsikje velja kot statusni simbol, če si firma privošči znano odvetniško pisarno za zastopanje. Presenečen sem, zakaj še ne obstaja kakšna verzija časopisa Nova ali Lady, kjer bi prebirali lahko samo njihove trače. Matoz na kavici z lepo mladenko, Čeferin opažen z novim prestižnim avtomobilom, Penko ima novo pričesko…Zame vse skupaj eden navaden semenj ničevosti, vreden prezira in posmeha.

  6. Petermaseter Says:

    Penko ima novo pričesko!!!!

    Ta je pa najboljša do sedaj.

  7. ElQ Says:

    tv odmevi na rtv slo 18.8.2008
    http://www.rtvslo.si/play/odmevi/ava2.42352746/
    dr. dragan petrovc, jus fax lju, okoli 5 minute, je rekel:

    30 let nazaj je na Dobu bilo približno 900 (devetsto) zapornikov v istih prostorskih zmogljivstih.

    pišuka, zapor ni hotel s 5 *****.

    Ne pozabit, da je taista mati, ki se danes pritožuje, tragično preminulemu sinu lastnoročno tihotapila drogo v zapor.

    predlagam, da se spremeni zakon tako, da vsi za delo sposobni zaporniki z lopato in krampom zaslužijo za svoje bivanje v zaporu.

    enkraten bi bil pogled na delavce v progastih oblekah z 11 kg kuglo na nogi 🙂

  8. pijanec Says:

    @dronyx: a si vedel, da od leta 2001 obstaja država v EU, ki je dekriminalizirala popolnoma VSE droge – vendar obstaja tihi konsenz v Evropi, da se o njej ne govori, saj je vendar od drog odvisnih na milijone služb in obračanje milijard evrov? To je Portugalska. Ob sprejemu tega zakona je seveda bilo veliko nasprotovanja, javnosti in politike. Ampak sam zakon se je izkazal za tako uspešnega, da mu danes ne nasprotuje pravzaprav nihče več.

    Sicer pa je vedno v zgodovini bilo tako, da se nasprotuje raznoraznim legalizacijam v imenu “razkroja” družbe. Do katere seveda nikoli ne pride – pa naj si bo legalizacija poljubljanja v javnosti, pornografije, splava, posvojitve s strani homoseksualcev …

  9. dronyx Says:

    @pijanec: Za Portugalsko sicer nisem vedel, očitno pa zadeva deluje in kaže pozitivne rezultate, vsaj glede na članke, ki jih google najde na ključno besedo “portugal drug policy“.

    Po moje bi morala biti dekriminalizacija drog projekt EU, ker s tem bi se stopnja kriminala bistveno zmanjšala, odvisnežem bi se lažje nudila pomoč, kvaliteta drog na trgu bi bila pod nadzorom, da ne govorim o umazanem denarju, ki ga organizirani kriminal služi s preprodajo drog in potem nazaj investira na druga področja. Ta znesek mora iti v stotine milijard evrov. Dejstvo je, da kriminalizacija nekega področja, pa naj bo to prostitucija ali droge, povzroča samo to, da cene storitvam in produktom silovito narastejo, s tem pa pravljično narastejo tudi zaslužki ljudi, ki se s takim poslom ukvarjajo.

    Sem pa zadnjič opazoval tri primerke sredi Ljubljane, vsem na očeh, ki so si zrolali vsak svoj cigaretni svitek. Samo vonj je izdajal, da ni šlo za tobak, ampak so se zadevali kar s travo. Tako da sem že pomislil, da smo to tudi pri nas legalizirali. 🙂

  10. pijanec Says:

    Povzetek ameriške raziskave (“Drug Decriminalization in Portugal: Lessons for Creating Fair and Successful Drug Policies”) o portugalskem modelu: “The data show that, judged by virtually every metric, the Portuguese decriminalization framework has been a resounding success”.

    Zadnjič v termah v Avstriji se je tudi na veliko kadilo travo – kar ob bazenih. Vsi so lahko videli in vohali, ampak očitno je, da ljudi to več ne moti.

  11. dronyx Says:

    Zanimiva je debata med policisti o marihuani. Očitno je trava po naših šolah vsaj tako razširjena, kot cigareti in en starček. Neprijetno vprašanje pa ostaja, kako za vraga mladina pride do tega? V slaščičarnah in burekdžinicah, ali kje drugje?

    Če pogledamo cigarete in alkohol je po moje sigurno več škodljivih posledic od tega, kot od marihuane. Ampak pri cigaretah in alkoholu konzumenti vsaj prek visoke trošarine delno financirajo stroške, ki jih z zlorabo in odvisnostjo povzročajo. Pri drogah pa ogromne “trošarine” pobira organiziran kriminal, ki niti centa ne prispeva v sklad za zdravljenje odvisnikov ali kritje stroške oskrbe v zaporih, ki znaša na mesec 2000 € na zapornika. To je skregano z vsako logiko! Iz tega denarja rastejo potem pizzerije, hoteli, kafiči, kjer se denar opere…in to ne samo v tujini. 😉

  12. pijanec Says:

    To, da se preko trošarin povrne samo delni strošek zdravljenja, je seveda mit. Alkohol in cigareti samo s trošarinami (že brez DDV) gor držita velik del zdravstvenega sistema, kar lahko ugotovimo, če že primerjamo s prihodki od trošarin in direktni zdravstvenimi odhodki. Kajti trošarino npr. za alkohol plačajo vsi, zasvojeni pa postanejo le zelo redki.

  13. pijanec Says:

    Od včeraj dalje so tudi v Mehiki vse droge dekriminalizirane za osebno uporabo (osebno uporabo so določili s količinami).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: