Razlika med natego in napako trgovca

Za spletne trgovine sem že večkrat slišal, da ti morajo v primeru napačno označene cene, blago zares prodati po takšni ceni, kot je bila navedena v času nakupa, pa čeprav gre recimo za očitno napako, ko stane LCD televizor 1 €.

Če si lastnik spletne trgovine, je to kar precej neprijetna zadeva, saj vemo, da se ljudje motijo, sploh pa študentje, ki delajo prek napotnice in nimajo do delovnega mesta nobene dolgoročnejše zaveze. Kaj njega briga, če se zmoti, ko vnaša v mySQL podatkovno bazo izdelke in njihove cene? Pri kopici robe, ki jo spletne trgovine prodajajo, pa tudi napake verjetno niso nič neobičajnega. Poleg tega gre lahko za čisto programersko napako v programski opremi, ki podpira delo spletne trgovine. Tako se povsem lahko zgodi, da preden spletna trgovina opazi napako, par sto ljudi že kupi LCD televizor za 1 € in od ugodnega nakupa jasno za nič na svetu ne odstopi.

Nisem pa vedel, da to velja tudi za navadno trgovino (vir: Označena cena zavezuje), ker sem imel že primer, ko sem blago prinesel do blagajne, pa je bila cena na računu drugačna, kot pa cena na izdelku. In ko sem prodajalki zatežil, zakaj je cena druga, mi je pač odvrnila, da se je nekdo zmotil, oziroma da izdelek ni več po taki akcijski ceni. Danes vem nekaj več in vzamem v takem primeru digitalca, vse lepo poslikam, dokumentacijo pa potem predam moji ekipi odvetnikov, da iztoži to, kar mi kot kupcu pripada.

Načeloma je to zame kot potrošnika vsekakor dobro. Kljub temu pa mi to ni povsem logično, ker se ne loči med napako in natego trgovca!

Seveda se trgovci poslužujejo vseh možnih trikov, kamor sodi tudi zavajajoče reklamiranje. Če dajo na TV oglas, da je deset LCD-jev na voljo po 1 €, se bo že nekaj ur pred odprtjem trgovine zapodila truma potrošnikov v šoping center. In čeprav od ugodne ponudbe ne bo nič, je trgovec na tak način dosegel, da je prišlo bistveno več potrošnikov, kot običajno, pri čemer pa zelo težko dokažeš, da je bila akcija samo blef in da nihče ni dobil nič po oglaševani ceni. Jaz sem enkrat to že poizkusil, ker sem sumil, da gre za prevaro, ampak so pač rekli, da je šlo za omejeno količino in so že vse prodali po taki ceni.

Mi je pa na drugi strani jasno, da lahko pride do napake in v tem primeru bi pričakoval, da sem jaz kot trgovec tudi nekako zaščiten. Za javna naročila vem, da so včasih poznali pojem računske napake in ponudba zaradi tega ni bila neveljavna.

Recimo da naša gradbena firma SCT odda ponudbo za izgradnjo manjšega tunela, katerega vrednost izgradnje oceni na 500 milijonov, ob tem pa ve, da bo končna cena z vsemi aneksi narasla na 900 milijonov. Ampak ponudbo tipka strojepiska, ki nima občutka za cene tunelov in napiše, da so tunel pripravljeni zgraditi za 500 €. Ali je po tej logiki potem tudi SCT dolžan zgraditi objekt po taki ceni,  kot je navedena v ponudbi, čeprav je očitno, da gre za napako? Močno dvomim.

Je pa v tem secesijskem recesijskem času, ko je veliko človeškega potenciala v stand by-u, morda to tudi priložnost za zaslužek. Če imaš čas, se zapodiš na internet in pregleduješ spletne trgovine ter Bolho, če se kje pojavi kakšna očitna napaka pri ceni v tvojo korist. Zadevo takoj kupiš, vmes pa vsak korak dokumentiraš z zaslonskimi slikami, da se potem lahko pritožiš tržnemu inšpektorju, če komu ni kaj jasno.

Za tiste, ki obvladajo malo programiranje, lahko naredijo še korak dlje in sam postopek avtomatizirajo. V program vneseš okvirne cene posameznih izdelkov ali še bolje sprejemljiv cenovni rang, potem pa se program sam sprehaja po spletnih trgovinah in išče velika cenovna odstopanja navzdol. Ko tak izdelek spletni robotek najde, čim prej izvedeš nakup, še preden napako popravijo. Pa si zmagal.

5 Responses to “Razlika med natego in napako trgovca”

  1. alcessa Says:

    Pred kratkim je spletna trgovina otto.de objavila posebno akcijo, v kateri so prodajali MacBooke za 49.95 EUR. Folk je nabavljal kot nor, preden so pri ottu ugotovili, da je nekdo (“pripravnik”) vtipkal napačno ceno. Rekli so, da ne bodo dobavljali in da imajo pravico do tega. “Opeharjene” stranke pa na sodišče in to kljub temu, da je vsaka prejela nakupovalni bon v vrednosti 100 EUR kot tolažbo.

  2. dronyx Says:

    @alcessa: Bom vprašal enkrat šefa mimovrste ali enaa, če kaj mirno spita, ko jima vnašajo študentje cenike v spletne aplikacije. Jaz sigurno ne bi, ker tebi lahko en tak nepazljiv model naredi toliko škode, da do konca življenja ne prideš na zeleno vejo. Dvomim pa, da lahko od študenta iztožiš par 100 tisoč €, ker on ti bo dokazal, da se je motiti človeško in da sistem dela nima nobene varovalke proti takim napakam (kar je večinoma čisto res).

  3. DJ Says:

    Tako je in nic drugace ne more biti. Kam bi pa prisli, ce bi bile na policah ene cene, pri blagajni pa potem druge. Saj namen nalimanih cen je ravno v tem, da te takoj informirajo o tem, ali se ti zadevo splaca vzeti ali ne. Jaz sem vedno dosledno zagovarjal nalimano ceno in me ni prevec zanimalo, kdo ali zakaj se je zmotil, ce je pri blagajni kazalo drugace. Ponavadi so potem upostevali tako ceno. Enkrat je niso, zadeve pac nisem nujno potreboval, pa je potem nisem vzel. 🙂
    (V LeClercu je zadeva bolj evil… cene so na mini displayih in ne nalimane, tako da domnevam, da posljejo cez celo halo en signal, da jih posodobi. To jim vse skupaj poenostavi zadeve, teoreticno lahko pomeni tudi, da bo cena na displayu drugacna, preden bos uspel priti do blagajne. 😉 )
    Ce pa te stvari pocnejo “studenti” – razlog vec, da je potrebno ornk prevetriti delovno zakonodajo, a ne…

  4. you.go Says:

    Varovalka seveda je in po Zakonu o varstvu potrošnikov je kupoprodajna pogodba sklenjena šele, ko prodajalec naročilo potrdi. Zato imamo na mimovrste=) npr. tri korake obdelave naročila: ko naročilo oddaš je v statusu “sprejeto”, potem ga “potrdimo” in nato “zaključimo”, ko ga odpošljemo.

    Ko je enkrat naročilo potrjeno, je kupoprodajna pogodba sklenjena in ti moramo izdelek prodati po tisti ceni. In smo že imeli primere, ko je nekdo spregledal napako in naročilo potrdil, pa smo prodali po dogovorjeni ceni.

    Če pa gre za napako in prodajalec to opazi pred potrditvijo naročila, gre pa to lahko kvečjemu za zavajajoče oglaševanje, kjer pa seveda pride v poštev klavzula o “tipkarskih napakah”, tako da tudi “študentje” ne naredijo prevelike škode.

    Seveda pa velja omeniti da pri tem ne gre toliko za to, ali podatke vnašajo študentje ali ne, ampak za to, kako so ti sodelavci vodeni, koliko se zavedajo svoje odgovornosti in kako se podjetje do njih obnaša. Ponavadi je njihov odnos odvisen od odnosa podjetja.

  5. dronyx Says:

    @you.go: Pri nas je morda spletnih nakupov res toliko, da se da vsakega “ročno” obdelati. Kakšen Amazon in podobne spletne trgovine pa dvomim, kajti tam verjetno dnevno sklenejo stotine tisočev nakupov. To pa ne moreš ročno obdelati, enako kot delavka za Sparovo blagajno ne more razmišljati, ali kila krompirja res lahko stane 10 centov.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: