Gomora

Evropska unija ima od trenutka, ko je postala njena polnopravna članica Italija, torej od samega rojstva leta 1952, vedno eno članico več, kot prikazujejo uradne številke. Slepega potnika. Italijansko mafijo.

Po tem, ko sem prebral knjigo Roberta Saviana Gomora (dva milijona prodanih izvodov v Italiji, štiri milijone drugje po svetu), ki govori o mafijskih klanih camorre v okolici Neaplja, imam o tem pojavu povsem drugo mnenje.

Tu nikakor ne gre za neke manjše kriminalne združbe, ki bi se ukvarjale samo z razpečevanjem mamil in vsake toliko časa koga nasilno odstranile. To je država v državi, ki svojo skoraj absolutno oblast na svojih ozemljih izvaja z nasiljem, pri čemer pa znotraj Sistema, kot mu pravijo v teh krajih, ves čas poteka konkurenčni boj za prevlado. Predvsem pa ima Sistem ogromno gospodarsko moč ter potencial, ki sega daleč prek meja Italije.

Bolj kot nekaj sto mrtvih vsako leto v strelskih obračunih med posameznimi klani, so zame fascinantni podatki o denarju, ki ga ta alternativna oblast na jugu Italije obrača. Samo eden izmed klanov naj bi letno ustvari 30 milijard €, skupaj prek 150 milijard in verjetno je ta številka prenizka! Delno gre sicer res za klasične kriminalne dejavnosti, kot so trgovina z mamili in orožjem. Ampak ostalo pa so legalna ali napol legalna posla, kot so gradbeništvo, turizem, odvoz smeti in skladiščenje toksičnih industrijskih odpadkov, visoka moda…Njihova konkurenčna prednost je v tem, da te posle lahko financirajo z denarjem od drugih, bolj donosnih kriminalnih dejavnosti. Podjetja večinoma delujejo na črno, zato so izven obstoječih pravnih in finančnih okvirov Italijanske države, kar pomeni takoj bistveno nižje stroške, za povrh pa je na jugu Italije poceni delovne sile kolikor hočeš, ker nihče normalen in pri zdravi pameti tja ne bo šel investirat, ker ga bodo spravili s poti.

Ladje, ki v Neapelj priplujejo iz Kitajske z raznimi ponaredki tehničnega blaga ali tekstilnimi izdelki, raztovorijo na skrivaj s hitrimi čolni, še preden se do njih dokopljejo cariniki in finančna policija. Prednost? Nobenih uvoznih dajatev, nobenih carin! Kako naj potem neka naša Mura konkurira njim, ki imajo za povrh vsega še cenejšo delovno silo od Prekmurskih delavk za 400 € na mesec, k čemur pa je potrebno prišteti še vse davke in dajatve državi. Jug Italije tega ne pozna! 400 € na roko in to je ves strošek, ki ga ima delodajalec na črno, pri čemer tam šivajo ponaredke Dolce & Gabbana, ki so  enaki originalom, ker so narejeni v istih šiviljskih delavnicah ter dosegajo tako na trgu bistveno višjo ceno kot Murini originali.

Jaz sem bil ves čas prepričan, da sta v Italiji mafija in politika tako zlizani skupaj, da država pusti mafijo pri miru. Ampak glede na podatke, objavljene v knjigi in kjer se avtor opira na rezultate obsežnih policijskih preiskav, to še zdaleč ne drži. V Italijanskih zaporih sedi na stotine mafijcev, ki so obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Njihov protimafijski oddelek policije vsake toliko časa zaseže premoženje, ki gre v stotine milijonov €, ampak kaj to pomaga, ko zadane rane takoj zacelijo in postajajo z vsakim udarcem čedalje močnejši. Mafija je v teh krajih na jugu Italije praktično vse. Delodajalec, banka, karabinjer in sociala. Če koga od članov klana zaprejo, družini zaprtega “podmornica” (“il sottomarino”) vsak mesec prinaša denarno pomoč, nekakšno pokojnino. Vse je organizirano do potankosti.

Razmišljam, ali morda komu v Italiji tako stanje celo ustreza, saj je tako njen jug praktično samozadosten in Italijanske države za svoj obstoj niti ne potrebuje?

Prepletenost legalnih in ilegalnih početji jim omogočata, da presežke denarja vlagajo po celem svetu. Gostinski lokali, hoteli, trgovine z oblačili, turizem, industrija. Costa del Sol Španija, Abeerden Škotska, Poljska, Madžarska, Romunija, ZDA, Južna Amerika. Niti so prepletene čez vse kontinente, središče tega alternativnega sveta pa jug Italije v okolici Neaplja.

Glede na to, da je Italija naša soseda in da imajo mnogi Italijani precej zaničljiv odnos do Slovencev, je ta knjiga skoraj obvezno branje. Predvsem pa se mi zdi, da je potrebno imeti zaradi neposredne bližine te rakave tvorbe na sosednjem dvorišču oči ves čas na pecljih, kajti ko je enkrat to seme zla zasejano in se trosi primejo, rešitve praktično ni več. Tu ne pomaga ne policija, ne vojska. Tako ustvarjeno državo v državi lahko samo priznaš in z njo živiš, ali pa si zatiskaš oči, da to ne obstaja. Razpustiti državo s tako močno vojsko in tako ekonomsko močjo, pa je praktično nemogoče.

Članstvo v EU pomeni za organiziran kriminal samo bistveno lažjo logistiko in nova tržišča. Ker ni več meja, je poslovanje toliko lažje.  Namesto tihotapljenja, sedaj mamila samo naložiš v avto in odpelješ na drug konec Evrope. Iz tega vidika bi morala EU, če že podira meje, imeti jasno predstavo, kako zajezit brezmejni kriminal. Ampak tega očitno nima, saj številke govorijo same zase in jih lahko razumejo tudi dobro plačani EU uradniki.

Po knjižni uspešnici je bil posnet tudi istoimenski film režiserja Mattea Garronea, ki pa v bistvu ni čisto na ekran prenesena vsebina knjige, temveč problem režiser osvetli še iz drugega zornega kota, medtem ko širšo sliko pojava pusti pri miru.

Sam sem najprej pogledal film in mi je bil težko razumljiv, ker impresionistično prikazuje vzporedno pet zgodb, pet usod ljudi, ki so tako ali drugače povezani s camorro. Pet ljudi, ki si vsak na svoj način trudijo preživeti v svetu, kjer se prepletata kri in denar. Ampak skupaj s knjigo pa tudi film dobi jasnejše obrise in nekako vizualizira temačno skrivnost sosednje Italije, kraje in ljudi iz juga Apeninskega škornja, o katerih govori knjiga.

Scampia - največja svetovna tržnica z mamili

Scampia - največja svetovna tržnica z mamili

Mi je pa ob napovedi premiera Berlusconija, da se bo Italija še ostreje borila proti mafiji in poslala na jug še več vojakov zanimivo to, da se vojaki v bistvu niso borili proti mafiji, ampak so poskušali umiriti strasti (bad blood) po tem, ko so se različni klani zapletli v vojno in obračunavali med seboj. Torej je šlo za nekakšne mirovne posrednike. Vsaka vojna izčrpava in slabo vpliva na posle, tako da iz tega vidika, to ni ravno videti kot obračun z mafijo. Razen če jim ne gredo na živce polne mrtvašnice?

Ustanovna članica EU in ena sedmih najbolj razvitih držav sveta je država, ki nima pod svojo oblastjo kar tretjine ozemlja. Tam vlada kriminal.

Advertisements

2 Responses to “Gomora”

  1. ozze Says:

    Sem gledal film in bil zelo šokiran. Bom prebral tudi knjigo. Do sedaj sem kupoval kar precej njihovih izdelkov: Olivno olje, zelenjava. Pa jim ne zaupam več, ker se bojim da je to sadje zalivano z strupeno vodo, okuženo od nelegalno skladiščenimi strupenimi odpadki.

  2. dronyx Says:

    Jaz sem bil pred leti v Jeruzalemu in šele ko sem prišel nazaj, sem na internetu našel seznam, kje vse so se razstrelili Palestinski samomorilci v času Intifade. Če bi to prebral prej, skoraj zanesljivo ne bi šel tja. Ne toliko zaradi strahu, ampak bolj zaradi neprijetnega občutka. Ko sem prebral Gomoro, mi na misel ne pride, da bi šel kot turist na jug Italije. Saj morda je Neapelj lepo mesto, Ischia lep otok, ampak v vodnjakih pa ležijo trupla, ki so jih razstrelili na koščke z ročnimi bombami. Ne hvala.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: