Obvezna depilacija za picopeke

Svojo prvo pico sem pojedel šele sredi (mojih) tridesetih. Namreč ključni sestavini vsake pice, sir in paradižnik, sta na moji black listi jedi, ki jih absolutno ne jem v surovi obliki. Sir mi odvratno smrdi, paradižnik pa odvratno izgleda. Oboje pa je za moj okus žal neprebavljivo.

Samo pica pa se je izkazala kot presenetljivo okusna jed in potem sem nekaj časa jedel skoraj samo pice. Kot bi želel v kratkem času nadoknaditi zamujeno. Tako sem spoznal praktično vse omembe vredne Ljubljanske pizzerije in lahko rečem, da za moj okus večina teh pizzerij gladko potolče  tudi tiste v New Yorku, ki se ponašajo z napisom “The best pizza in town“, ki sicer ni nek znak kvalitete, ampak nalepka, ki jo kupiš za pol dolarja ter nalepiš na vidno mesto v lokalu. Se pač najdejo trapasti turisti, ki res verjamejo, da so jedli pri najboljših picopekih v mestu.

Sama pica je krasen izum Italijanske kuhinje, predvsem zaradi tega, ker gre v bistvu za zelo enostavno jed (recept za kvalitetno testo naj bi bil menda strogo varovana skrivnost), ki pa omogoča kljub temu ogromno nekih kombinacij in se lahko prilagodi okusu vsakega posameznika. V obdobju, ko sem postal nekakšen pica odvisnež, sem pogosto razmišljal, zakaj se tako trudijo s sestavo različnih pic in še bolj njihovim poimenovanjem, ko pa bi jaz lahko namesto jedilnega lista enostavno dobil obrazec, kjer bi prekrižal, kaj bi rad na pici imel? Res pa zadeva ne bi zvenela tako svetovljansko, kot če naročiš Quattro Stagioni, Don Felice di Monte Verde ali Capricciosa Fantastica.

Prave pice se pečejo v krušni peči na drva in pri nas večina picerij, ki da kaj nase, to ima. Mnogokrat se lastnik lokala tudi odloči, da bo postavil peč skupaj s picopekom in njegovim delovnim pultom na vidno mesto, tako da lahko vsak gost vidi, kako njegova pica nastaja, od priprave testa, do termične obdelave v peči.

vir: Katie Derksen (blog Through your eyes)

To je po moje delno slaba ideja, sploh pa v picerijah, kjer je ogromno gostov, za povrh pa morda še delajo pice za dostavo na dom. Tam je picopek pravi garač, kot so bili včasih kurjači na parnih lokomotivah, ki je ves premočen in včasih se mi kakšen kar zasmili, vsaj dokler ne vidim njegovega plačilnega listka (za majhen denar ti tega ne bo počel nihče).

Ponavadi so oblečeni v bela oblačila, na katerih se lepo vidi švic, ker zašvicajopri tem delu  ob odprti krušni peči pa ful, pri tem pa si znoj običajno brišejo kar z roko.

In ob tem ko jih gledam, kako pripravljajo testo z metanjem v zrak, ki ga lovijo s svojo kosmato nadlaktjo, me večinoma mine apetit.

Kot prvo bi morali po moje picopekom predpisati obvezno depilacijo vsaj rok. V bistvu pa še raje vidim, da je sam proces nastajanje pice mojemu občutljivemu očesu skrit.

Krušno peč se da narediti tudi tako, da je v tistem delu, ki gleda proti gostom v lokalu odprta, tako da stranke pizzerije vidijo, kako se topi sir in pico poveže v harmonično, visoko kalorično celoto, druga stran pa gleda proti kuhinji, kjer picopek lahko v miru dela in pri tem zašvica ful.

Ob tem pa še kakšno dlako zapeče med testo, kar da pici osebno noto.

Se pa sprašujem, zakaj nisem nikdar nikjer videl ženskega picopeka? Če feministke že zahtevajo emancipacijo na vseh področjih, naj potem sprejmejo tudi kuharska dela, ki jim kot kaže ne dišijo preveč.

Bon appetit mes amis.

Preberi še:
Izbirčnež
Jabolčni zavitek

Advertisements

13 Responses to “Obvezna depilacija za picopeke”

  1. mitko Says:

    Picerija ima pice prilagojene svojim strankam zato tvoja trditev, da ima prava picerija, ki da kaj nase krušno peč, ne drži. Samo poglej Julči, ki že (od oka) 30 let dela na elektriko pa ima še vedno delo 😉
    Gre bolj za trend “tam imajo pa pice pečene v krušni peči”, ki se je začel, ko je prva krušna peč v Lj. začela proizvajati “nekruhaste” (beri: tanke) pice, podobne italijanskim. Slednje so za moj okus katastrofa, ampak Who am I to judge…

    Odprti pulti so zakon! Na srečo samo za stranke 😉 Če je picopek “na očeh” strank mi lahko verjameš, da sta čistoča in red neprimerno večja, kot če je skrit. Lahko si misliš, kaj se dogaja offline. Da o delovni vnemi ne govorim.
    Saj ti ni treba gledat picopeka 🙂 Obrneš se s hrbtom proti njemu in je stvar rešena.

    p.s. ponavadi testo lovijo s kosmato podlaktjo, kjer pa dlake še zdaleč ne izpadajo tako zelo, kot kuhinjskim pomočnicam v zaledju z glave: skapo ali brez 😉

    lpM

  2. alcessa Says:

    He he, kar malce sem se zgrozila… švic in dlake v pici.

    Malce sem bila tudi razočarana… sir da smrdi, meso pa ne?

    Drugače pa pri nas v Dojčlandu obstaja online picerija, kjer sestavine lahko odkljukaš kar sam. Meni kar uspe sestaviti doro pico, čeprav sem že kdaj izbrala nemogočo kombinacijo 😆

  3. dronyx Says:

    @mitko: Zadnje čase zelo poredko jem pice, če pa že, so zame najboljše v Ljubljanskem dvoru zraven Ljubljanice in Zlate ladjice. Jaz ne maram pic, ki imajo debelo testo, ali pa ogrooomno sira, da te mine ves apetit. Recimo meni zanič so zame prav v najstarejši piceriji Parma pod Maximarketom ali v Emonski kleti. Očitno okolica parlamenta slabo vpliva na to kulinarično obrt.

    Drugače je meni jasno, da so dlake picopeka še najmanjši problem, bolj me v bistvu moti gledati človeka, ki je vse izmučen in komaj še stoji na nogah, medtem ko mi tam ob pivu sedimo in ga opazujemo. Nelagoden občutek in raje vidim, če je zakulisje meni kot gostu skrito.

    @alccesa: Jaz sem tipičen dokaz filozofije filma The Matrix, da je vse v glavi. Zrezku in paradajzu dajo okus šele naši možgani. To, da nam ene reči dišijo, druge smrdijo, tretje nimajo vonja, je verjetno nekdo programiral. Ljudje, ki delujemo povsem izven ustaljene matrice, smo najboljši živ dokaz, da gre za nevrolingvistični program, ki bi lahko deloval tudi drugače. Recimo bolj prijazno do živali.

  4. mici Says:

    tole z odkljukavanjem želenih sestavin je pri nas že obstajalo (izkušnja cca 10 let nazaj v Šk.Loki v reltiče še kje 😛 oz. vni bližini avtobusne postaje), ne vem pa,če še kje

  5. mitko Says:

    Picopek je garaško delo, ja. Še posebej poleti, ko ti v hrbet seka 400°C in je na pultu kolona naročil 🙂 Sicer je pa tako: tam, kjer so stvari urejene kadrovsko se picopek ne bo pretegnil. Če pa je za vse sam in ima po možnosti še slabo jutranjo pripravo….potem najebejo vsi od stranke do picopekove majice!
    Ah, včasih kar pogrešam to delo 🙂

  6. mitko Says:

    Aja, kar se tiče obloženosti pice se strinjam: preveč robe na pice je bljak…pa še ekonomično ni glede na to, da sir prinese največ k strošku pice.

  7. Dorothy Says:

    V Škofji Loki še je to z odkljukavanjem sestavin- lokalu se pa reče Jesharna 😉

  8. dronyx Says:

    @mitko: V nekaterih picerijah je poklic picopeka verjetno eden najtežjih poklicev, ki si jih lahko spomniš. Problem vidim zlasti tam, kjer število strank ni povsem predvidljivo in konstantno čez dan, da bi lahko lastnik zagotovil ustrezno število delavcev. Včasih lahko gleda v zrak celo uro, potem pa dobi izredno naročilo 20 pic za dostavo na dom, ker si je mularija, ki praznuje rojstni dan, zaželela pice, poleg tega pa po Murphyu ravno takrat pride večja družba, ki bi tudi rada čim prej jedla pice.

    Te ljudi jaz res občudujem.

  9. mitko Says:

    Z izjemo menz, kjer dan v naprej veš koliko obrokov moraš skuhati, v gostinstvu tako ali tako ni nič predvidljivega. Je pa to kar si napisal tipičen izgovor lastnikov, ki ne razumejo gostinstva in so vanj prišli, ker niso imeli bolj pametne investicije za viške denarja.
    Namreč, če gledava zelo grobo bo picopek v tisti uri, ko “kao gleda v zrak” (pustimo kaj vse je še treba opraviti poleg peke pic) naredil za recimo 8 € stroškov – plača. Če sta dva je to 16€. Ko pa pride nepredvidena situacija, naredita v eni uri z lahkoto 500€ prometa in zadovoljita stranke v lokalu in še mularijo. Na žalost en picopek zadovolji samo kvazi gostinca, ki je privarčeval 8€, gostje v lokalu pa stegujejo vratove, ker tako dolgo čakajo, mularija pa dobi v škatlah imitacijo pic.
    V bistvu lahko iz tega tvojega zapisa potegneš tole: večja, ko je gužva v lokalu in manj, ko je picopek prešvican…pomeni večjo verjetnost, da boš dobil kvalitetno pico 🙂

  10. Kr en tam Says:

    švic in dlake – to sem sam že večkrat videl in ne, ni prijetno.

    Glede tistega seznama, pa vem, da je v mariboru picerija kjer samo odkljukaš želene sestavine. Morem se enkrat spravit tja pa stestirat moje kombinacijske spretosti 😉

  11. Maja Says:

    Rustika na Bledu. Zanimiv izbor in pica, pri kateri si izbereš 6 sestavin. Samo parkirplaci so rahlo odsotni… 😉

  12. pijanec Says:

    Pri nas ima picopek na rami ali kje drugje dano brisačo za brisanje švica.

  13. čriček Says:

    najboljšo picerijo imate na črnivcu pri brezjah-moby dick… okusne pice in solate,najboljši picopeki in natakarji,zagotovljena igrala za otroke, ter še marsikaj:) seveda pa tudi parkirišče ne razočara vaših jeklenih konjičkev,jaz sem tam vedno zadovoljen.
    lp

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: