Na kmetih luštno je

Morda je že kdo na tem blogu opazil oziroma razbral iz kakšnega prejšnjega zapisa, da jaz o našem visokošolskem sistemu nimam najboljšega mnenja.

Medtem ko je politični sistem doživel tranzicijo in se je gospodarstvo  moralo prestrukturirati, če je hotelo preživeti, fakultete delujejo lepo po starem, tako kot so delovale že tudi pred 30 leti in več. Študij je praktično za “redne” študente zastonj, profesorji so po 50 let na istem mestu, v isti pisarni, za isto katedro, diplome pa same po sebi večinoma ne pomenijo čisto nič drugega kot papir, ki se ga prilaga prošnjam za službe.

Povod za tole razmišljanje pa je v bistvu seznam tekmovalcev letošnje VIP izdaje resničnostnega šova Kmetija, kjer med ostalimi zvezdicami in zvezdniki nastopa tudi doktor bioloških znanosti, magister medicinskih ved, doktor veterine, diplomant mednarodnega kurza mirovnih študij in metabiolog in to vse v eni osebi. Dr. Artur Štern. To, da tekmovalec med drugim piše tudi romane, poezijo in eseje pa za tole razmišljanje niti ni pomembno.

Človek z takšno izobrazbo in takšnim venčkom visokošolskih nazivov v tej državi kot kaže ne najde drugega izziva, kot da snema skrite kamere in nastopa v nekem tretjerazrednem, vnaprej posnetem in napol zaigranem resničnostnem šovu, katerega gledalec je v povprečju tudi bralec Slovenskih novic, ki ga vznemirjajo bizarni umori ali čim bolj tragične nesreče in družinske tragedije ter komaj čaka, da bo po letu dni spet lahko videl zakol mladega pujska po televiziji?

Seveda živimo na srečo v demokraciji in to, kaj počne dr. Štern s svojimi nazivi, je v bistvu povsem njegov problem. Postane pa to problem še koga drugega v trenutku, ko se začnemo zavedati, da visokošolski študij še zdaleč ni brezplačno kosilo, h kateremu so vsi vljudno vabljeni, ampak stane  ta hec precej denarja in račun dobijo na koncu izstavljen vsi davkoplačevalci, ki to hočeš nočeš financirajo. Tu pa prestopimo na kruta tla ekonomije dvostavnega knjigovodstva, ko imamo na eni strani denarni vložek, na drugi strani pa korist od tega.

Če recimo 60 % vseh diplomantov dela na delovnih mestih, kjer bi bila čez glavo dovolj samo srednješolska izobrazba, ali še to ne, če je med prijavljenimi na fakultete ogromno nekih fantomskih študentov, ki so tam samo zato, da teče status in lahko delajo s polnim delovnim časom na napotnice in če je za večino diplomantov edina korist študija samo papir z žigom, ker je pridobljeno znanje v praksi neuporabno, se mora nekomu vendarle postaviti neprijetno vprašanje, ali je to res pravi način in ali ne gre, glede na rezultate in učinek takšnega sistema izobraževanja, za to enostavno preveč denarja?

Pri nas fakultetna izobrazba za marsikoga (tudi zame) nima neke vrednosti, verjetno tudi zato, ker v bistvu nima tudi nobene cene. All for free!

Jaz nisem za mojo diplomo iz elektrotehnike plačal ničesar, razen da sem kupil s svojim denarjem par učbenikov, pa še za te mi je bilo žal, da jih nisem enostavno fotokopiral (to se sicer ne sme, ker gre za kršenje avtorskega prava) na starem fotokopircu, ki smo ga s sošolci kupili za bakšiš iz stečajne mase Iskre Delte in na njemu potem skopirali vse zapiske in stare izpite oziroma kolokvije.

Ampak sedaj pa vzemimo čisto hipotetično, da si naše fakultete postavijo ceno in recimo da stane en letnik študija študenta 3.000 €. Tako nekako kot imajo to rešeno v ZDA, le da je tam ta številka še precej višja.

Koliko današnjih študentov bi bilo pripravljeno še vedno študirati ob taki ceni? Koliko bi si jih upalo najeti na banki kredit za šolnino? V kolikšnem času po koncu študija bi lahko s svojo plačo odplačali najete kredite za šolnino?

Jaz si upam trditi, da ostane od celotne, ogromne mase trenutno študirajoče mladine, vsega skupaj morda samo 30% ali še manj študentov, pa še to verjetno samo na smereh, kjer se lahko realno pričakuje neka resna kariera in čez določen čas tudi spodoben zaslužek (zdravniki, pravniki).

Takoj pa bi ob tem odpadli razni namišljeni študentje in tisti, ki vedo, da bodo, tudi če končajo študij, naslednjih deset let nezaposleni, ali pa bodo morali najti službo kje drugje in ne v svoji stroki. V takem primeru se pa potem izkaže, da je bil študij zgolj hobi oziroma precej neodgovorno zapravljanje časa!

Pa tudi če se ne uvede plačljivega visokega šolstva, bi bilo veliko že  tudi to, da vsak diplomant dobi hkrati z diplomo v roke natisnjen A4 list neskončnega papirja, ki je videti na prvi pogled kot malo daljši račun in na katerem so  po postavkah obračunani stroški, ki jih je imela država, da je prilezel do konca in s tem do diplome. Število izpitov krat cena, število ur predavanj in vaj krat cena ure, režijski stroški, amortizacija, nabava nove opreme in investicije v osnovna sredstva … vse to preračunano na glavo študenta.

In prav zanima me, koliko bi skupno zneslo to pri dr. Arturju Šternu?

Preberi še:
Onyx ga javno pokaže

Advertisements

9 Responses to “Na kmetih luštno je”

  1. tina Says:

    živjo,
    šolnine se mi ne zdijo nič pametnejša rešitev kot današnje stanje. bodo pa študirali samo bogati, pa ne glede na to, kako pametni bodo, da bodo le dobro plačali… sem za vsem dostopno šolstvo in zdravstvo.

  2. dronyx Says:

    @tina: Saj jaz načeloma nisem za šolnine, ker tudi sam nisem nič plačal, sem pa za to, da se na visoko šolstvo gleda kot investicijo družbe, ki stane precej denarja in da se tudi diplomanti zavedajo, da čeprav je videti vse zastonj, to dejansko že zdaleč ni res! Če bi recimo dr. Štern imel doma “računov” (obračunov stroškov njegovega šolanja) za recimo 200.000 €, potem bi verjetno razumel, da je milo rečeno smešno, če človek, v katerega znanje je ta družba toliko investirala, potem afne gunca v blesavih TV oddajah. Pa tudi če je študiral ob delu in kaj šolnine tudi sam zraven primaknil, to še vedno ni polna ekonomska cena!

  3. gregac Says:

    se strinjam, fakultete bi morale postati plačljive, da se ločijo fantomski/naponičarski študenti od študentov ki želijo prejeti neko znanje vendar bi ob tem izpostavil dve stvari.
    1. država bi morala omogočiti revnejšim študentom možnost študija v obliki finančne pomoči oz. posojila, vendar bi pred tem moral biti opravljen pogovor s kandidatom, pri katerem bi sodelovali predstavniki fakultete in predstavnik države.
    2. šolski sistem bi se moral reformirat, da bi na fakultetah končno začeli poučevati in predavatih o aktualnih stvareh ne pa da se predava o stvareh izpred 20 let, ko so bile aktualne ko je sedajni prfoks spoznaval svoje področje
    Žal sta obe stvari totalno utopični tako da se lahko le upam, da bodo moji otroci želeli študirati kje v tujini, kjer bodo deležni izobraževanj na praktičnih primerih.
    In ja smo že začeli varčevati (trenutno še le za enega) za šolanje našega nadobudneža :s

  4. pijanec Says:

    Avstralski sistem vaučerjev niti ni tako napačen. Študij imaš zastonj, mesečne obroke pa začneš plačevati, ko se zaposliš. Pa še fakultete lahko s šolninami fajn služijo in potem nudijo večji standard vsem študentom (zadnjič sem glih bral, da ena avstralska manj kakovostna univerza samo s tujimi študenti zasluži 110 milijonov dolarjev letno).

  5. pijanec Says:

    @gregac: zastarelo znanje je mogoče problem na kakšnih računalniških fakultetah, na večini pa to ni problem. Pravzaprav ni nič novega pri fiziki, matematiki, kemiji, biologiji, ekonomiji … če se osredotočimo na uporabne vede.

  6. dronyx Says:

    @pijanec, to se strinjam, poleg tega pa tudi v računalništvu bazično znanje in teorija ne napreduje tako hitro, medtem ko učenje delovanja Windowsov in klikanja ikon pa po moje sploh ne sodi na fakulteto. Problem, kot ga jaz opažam je, da na področju profesure vlada pri nas še en neprodušno zaprti klan, ki zatira vsako konkurenco in inovativnost. Ti si lahko recimo zadnjih 10 let za Naso razvijal programsko opremo za vodenje vesoljske postaje Alpha in sodiš med top10 strokovnjake na svetu, pa te verjetno kljub temu nihče ne bo zaposlil na Fakulteti za računalništvo pri nas, ker se bo tamkajšnja zbornica profesorjev zbala za pozicije in se bo pri njih takoj sprožil samoohranitveni nagon.

  7. gregac Says:

    @pijanec: ha zastarelo… vsepovsod se najdejo zastarele stvari, evo primer ker sem sam študiral elektro in ekonomijo in recimo da lahko rečem (sicer je to bilo pred 7 leti ampak vseeno), da smo se na EPF MB pri računovodstvu in bilanciranju učili T konte in to še takšne, da je morala moja mama (30 let že dela v računovodstvu – srednje veliko podjetje) pogledati v knjigo, da mi je razložila potek.
    Ampak bv se je s tem obremenjevat, jaz sem naredil tiste izpite, ob tem pa še študiral stvari, ki so me veselile, je pa res da mi sedaj v službi koristi več ekonomsko znanje kot elektrotehniško 🙂

  8. dronyx Says:

    K tej temi sodi tudi primere Ameriške diplomantke Trine Thompson iz New Yorka, ki toži fakulteto za 70.000 USD, kolikor jo je stalo šolanje, ker ne dobi službe na njenem področju (IT) in je bila po njeno zavedena oziroma ji je bilo napačno svetovano glede kariere. Problem je, da ji sedaj v izplačilo zapadejo krediti, ki jih je vzela za šolanje, kot nezaposlena pa jih ne more vračati. Sicer dvomim, da lahko tožbo dobi, ker nobena fakulteta ne da garancije, da ti dobiš po študiju tudi službo. Primer pa lepo pokaže problem plačljivega študija (vir).

  9. pijanec Says:

    @gregac: če boš odprl novi ameriški univerzitetni učbenik za osnove računovodstva, kaj misliš kaj boš našel? T-konte.

    Imam enega novega doma, 1000 stranskega. T-kontov kot smetja.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: