Reševati Muro ali Prekmurje

Vprašanje, ki se zastavlja meni ob problemu stečaja Mure je, ali se poizkuša reševati močno predimenzionirano tekstilno podjetje, ki je bilo projektirano za socialističen tip dogovorne ekonomije, kjer fleksibilnost tega tekstilnega mastodonta ni bila nikdar problem, ali delovna mesta Pomurske regije?

Namreč reševanje tekstilnega podjetja se meni zdi skoraj večji problem, ker si v bistvu vezan na panogo, ki je za razviti svet, kateremu niso tuje socialne ugodnosti,  zdravstvena zavarovanja in plačane bolniške odsotnosti z dela, enostavno neprimerna, ker se ti računica ob prostem pretoku blaga nikakor ne izide. Sploh pa ne za podjetje, ki naj bi zaposlovalo več tisoč ljudi.

Sicer na prvi pogled privlačna ideja, ki se jo je spomnil tudi potencialni investitor Joc Pečečnik, da bi Mura ekskluzivno šivala vse uniforme v državi, seveda ne zdrži, ker je krivična do ostalih ponudnikov in sistema javnega naročanja kot takega, poleg tega pa v temeljih negira bistvo zasebne iniciative ter konkuriranja na odprtem trgu.

Ta ideja bi sicer bila teoretično izvedljiva, če bi se Mura preoblikovala v Agencijo za šivanje uniform, delavke pa bi s tem postale del velike družine javnih uslužbencev. Samo agencij imamo že tako ali tako preveč, uniforme pa se da naročiti pri različnih izdelovalcih, sploh ker naročila za enkrat ne gredo v milijone kosov.

Potem pa takole tuhtam ob močni nedeljski popoldanski pripeki, ko me za povrh obletavajo še nadležne muhe in brenclji,  ali se da to pravno težavo kako zaobit? In v bistvu najdem rešitev, čeprav nisem pregledal nobene dokumentacije podjetja ali delal kakšne zahtevne finančne kalkulacije.

Država naj enostavno uvede obvezne uniforme za vse šolarčke, torej osnovnošolce, srednješolce in študente, podobno kot imajo to nekje na Kitajskem, Japonskem ali v Veliki Britaniji!

vir: blogspot

vir: blogspot

Te uniforme pa seveda ne sme kupovati ministrstvo za šolstvo ali šole same, ker so zavezani javnim naročilom, ampak jih mora šolajoča mladina kupiti z lastnimi prihranki, seveda ob izdatni pomoči staršev, mecenov ali drugih dobrotnikov. Morda bi se dalo za subvencioniranje nakupa šolskih uniform dobiti tudi kakšna nepovratna sredstva iz Evropskih strukturnih skladov, samo vprašanje, če kdo zna pri nas pravilno izpolniti precej težke obrazce  oziroma formularje.

Ker pa predpis o obvezni šolski unformi jasno veleva, kako mora izgledati, je izbira tako samo ena.

Nova Mura.

Smart, kaj? Komaj se zadržujem, da me od ponosa ne raznese, ker je pritisk neznosen!

Ampak kljub vsemu se mi zdi, da je za dolgoročno  reševanje delovnih mest v Prekmurju boljša varianta ta, da se tekstilna industrija v tako velikem obsegu enostavno iz enačbe izključi, oziroma ostane res samo manjši obrat s sto zaposlenimi, ki izdeluje butične izdelke, katere se da prodajati po bistveno višjih cenah, kot pa razne dodelavne posle za Huga Bossa. Ob tem pa se poizkuša obesiti na nekoč cenjeno blagovno znamko na področju nekdanje Jugoslavije ter ji pridobiti nazaj nekdanji sloves in ugled. Kar pa bo tudi vse prej kot lahko, ker so danes pač časi drugi, trgovine pa polne tekstila, navlečenega skupaj iz vseh koncev sveta.

Mi je pa v zvezi z Muro in Prekmurjem dal misliti seznam 25 najbolj obiskanih lokacij v ZDA (povezava), ki kaže na to, da gre raznim zabaviščem v bistvu izjemno dobro in so skupaj gledano številka ena med magneti, ki vlečejo turiste na kup.

2: Las Vegas – 31 milijonov obiskovalcev
5: Disney World’s Magic Kingdom, Lake Buena Vista – 17 milijonov
6: Disneyland Park, Anaheim – 15 milijonov
12: Universal Studios Orlando – 6 milijonov
13: SeaWorld Florida – 6 milijonov
17: Universal Studios Hollywood – 5 milijonov
23: SeaWorld San Diego -4 milijone

Dodatno te številke samo še podkrepijo statistike obiskov največjih svetovnih zabaviščnih parkov (povezava wiki).

Zato se mi ne zdi ravno čisto mega utopična ideja o mega zabavišču, ki bi zrasel v Prekmurju!

Lokacija sama je naravnost izvrstna, saj poleg Slovencev lahko privabi še zabave željne goste iz sosednih držav, zlasti Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Slovaške in še od kje.

Jasno, dva otroška tobogana in en razmajan rabljen vlakec smrti iz Gardalanda, za kaj takega nikakor ne bo dovolj. Če pa bi se uspeli domisliti atrakcije, ki bi bila sveža in inovativna, potem pa se verjetno za obiskovalce ne bi bilo potrebno bati.

Poleg tega Prekmurje že ima dobro razvito ostalo turistično infrastrukturo, kot so zlasti razne toplice in terme, ki bi ob takšnem magnetu za turiste še bolje zaživela, saj je osnova takšne filozofije podobna, kot v Las Vegasu. Nekako privabiti ljudi, kjer potem z dodatno ponudbo in spremljajočimi dejavnosti turista prepričaš, da pusti več denarja, kot bi ga sicer. V Las Vegasu so temu namenjeni igralni avtomati, Prekmurje pa lahko gostu ponudi kaj drugega.

Je pa problem takšnega zabavišča v tem, da je investicija na začetku ogromna, če seveda hočeš zadevo narediti pravilno, denarni vložek pa se povrne šele čez mnogo let.

To pa je žal v čistem nasprotju z našo priljubljeno logiko Balkanskih investicijskih skladov, kjer vse, kar prinaša manj kot 100 % donosa na leto in to brez kakršnegakoli dela ali umazanih rok, ni vredno omembe, kaj šele resnega truda.

Advertisements

6 komentarjev to “Reševati Muro ali Prekmurje”

  1. DJ Says:

    Meni se pa zdi, da sem na temo zabavisca prav tam nekje v Prekmurju ali precej blizu Prekmurja pred meseci ali leti bral v eni brosuri projektov za naslednjih 25 let v Sloveniji. Skratka zadeva je menda ze nekje v planu. Shit je edinole zategadelj, ker v Sloveniji “25 let” ponavadi rata 50 let (poglavje v ucbeniku leta 3009: Slovenske avtoceste – projekt tisocletja).

  2. Nordstar Says:

    Dr. tvoje ideje so precej realne. Itak je po navadi idealna rešitev čisto enostavna. Tako enostavna, da je “prepametni” ministri na vidijo.
    Če ima Pečečnik res denar (kar dvomim), potem bi investiral v izgradnjo zabaviščnega parka ala Gardaland v Prekmurju. Uspeh je zagotovljen, koliko nas gre vsako leto v Italijo v te parke…

  3. dronyx Says:

    @DJ, jaz sem o tem bral v “Janševi” viziji razvoja, ki je vsebovala tudi take utopije, kot je otok pred Izolo. Samo tole z mega zabaviščem v Prekmurju, narejeno pravilno in s stilom, ni ideja za odmet in takšna lokacija ti potem pripelje turiste še v druge kraje po državi. Slovenija je majhna in v dveh urah si iz Prekmurja na obali ali v Bovcu. Ne vem, zakaj ne bi vzeli za vzor Nove Zelandije, ki verjetno tudi nima veliko tekstilnih gigantov, je pa zato svetovno znana turistična destinacija. Mi po moje naravne danosti imamo, manjka pa nam Pečečnikovega poguma in vizije, kako enotno nastopati na svetovnem trgu.

    @Nordstar: Pečečnik sam take investicije ne bi zmogel, bi pa se jaz na njegovem mestu prej lotil česa takega, kot pa štadiona pri Fondovih blokih. Da bi to speljali, bi morali narediti širši konzorcij, kjer bi sodelovale po možnosti še firme, ki se ukvarjajo s turizmom in vedo, kako se take stvari počne. Ni pa nič narobe tudi s tujim investitorjem, saj Hrvatom so tujci zgradili koncesijsko skoraj celotne avtoceste.

  4. Lucija Says:

    kako je to meni všeč, da ljudje razmišljajo kako splavati… čisto resno… in kako zelo ne maram lenuhov, ki samo jamrajo in iščejo profite, kjer se jih ne da izstisniti…
    zelo zanimivo in vsekakor mogoče izvedljivo 🙂

  5. pijanec Says:

    Ideja o zabavišču je sicer odlična, ampak regijska umestitev popolnoma zgrešena. Kar lahko tudi sam spoznaš, če se boš kaj odpravil v prekmurske konce.

    Že večkrat sem si rekel, da več ne obiščem največjih prekmurskih term, ampak sem se zadnjič na vroč poletni dan vseeno odpravil tja. In se tokrat do konca opekel … takega odnosa do turista ni nikjer. WC-ji zaprti ob 18.uri, TRI (3) ure pred koncem obratovalnega časa, isto se zgodi, če bi rad kaj popil ali pojedel proti večeru, ko je človek pač utrujen, da ne omenim zaprtih igral (toboganov) za otroke spet 3 ure pred koncem.

    A smo zato pustili 40 evrov tam, da smo potem morali ustavljati ob poti ob njivi, da smo lahko šli na WC, ker so zaklenili vse WC-je od zunanjega kopališča do parkirišča?

    Ni čudno, da so vsa avstrijska kopališča v bližini slovenske meje nabito polna s Slovenci, čeprav so veliko slabša, če pa ti v Sloveniji na vsak način hočejo pokazati, da spokaj že domov. Avstrijci vedo iz slovenskih žepov pobrati na kupe evrov… tako kot tudi Američani v zgoraj naštetih parkih, kjer ti poskušajo do zadnje minute in še čez pobrati kakšen dolar iz žepa.

  6. dronyx Says:

    @Pijanec, to se mi ne zdi nerešljiv problem. Bistveno težje je, če nimaš naravnih danosti, recimo da gradiš terme v puščavi, kjer ni nikjer okrog nobene vode.

    Velik zabaviščni center bi na leto pripeljal po moje več kot milijon obiskovalcev, ker pomeni, da morajo delati v turizmu potem vsi, tudi tisti, ki zares tam niso redno zaposleni. Turistični kraji morajo živeti in dihati za turizem in ljudje se morajo navaditi ceniti vsakega gosta, ki si je utrgal čas (in denar), da jih obišče. To se po moje da priučiti, sploh ko ljudje vidijo, kakšne koristi to prinaša.

    Sicer pa, če bi se res radi šli turizem na visokem nivoju, morda ne bi bilo neumno, če bi otroke že v osnovni šoli pri kakšnem predmetu učili o tem, tako kot smo se mi učili osnove gospodinjstva in kuhanja.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: