Borovniški viadukt

Od mnogih zgodovinskih znamenitosti danes ni več ostalo veliko, pa vendar si turisti te kraje še vedno z zanimanjem ogledujejo.

Tako recimo Pompejev danes ne moreš več videti v prvotni obliki, razen nekaterih ostankov, ker jih je zasul vulkan. A kljub temu marsikdo to turistično znamenitost Italije še vedno obišče. Dobi pa tak kraj povsem drug pomen, če si pred tem prebereš njegovo zgodovino in usodo.

Borovnica, majhen kraj, ki leži na obrobju Ljubljanskega barja in je obdan iz treh strani z okoliškimi hribi, ima tudi svojo zgodovinsko znamenitost, ki pa žal, podobno kot mnoge druge, ni prestala preizkušnje časa.

Borovniški viadukt, zgrajen leta 1856, je služil za premostitev Borovniške kotline na železniški progi Dunaj – Ljubljana – Trst. Viadukt je veljal za gradbeno mojstrovino tistega časa, tudi v svetovnem merilu. Eden izmed zapisov na internetu v angleščini (citat iz knjige ) ga opiše takole:

The Borovnica viaduct, sadly no longer standing, was built in 1856 on the Südbahn or Southern Railway, the first railway line linking Vienna to Trieste. It was one of the most imposing bridges ever built in Slovenia and in its day one of the most imposing bridge structures the world had ever seen. The only bridge larger than the Borovnica viaduct was the Göltzschtal viaduct at near Plauen in Germany (built in 1854 and still standing today).

Borovniški most nekoč

Borovniški most nekoč

Prvi hujši udarec je mostu zadala starojugoslovanska vojska, ki je ob napadu Nemčije na Jugoslavijo minirala del mostu (podrobneje tu). Italijanska vojska je potem most naredila spet prevozen z jekleno konstrukcijo, ki je premostila porušen del in si je tako odprla preskrbovalno pot iz Trsta do Ljubljane. Kot pa je to že običaj v vsaki vojni, so močno na udaru ravno komunikacijske in oskrbovalne poti, ki obupno privlačijo bombe in rakete. Zavezniki so leta 1944 izvedli več bombardiranj mostu, ki pa so mu žal zadala dokončen in nepopravljiv udarec.

Leta 1944 seveda niso poznali lasersko ali satelitsko vodenih bomb, ki se ponašajo z veliko natančnostjo, poleg tega je bila lokacija mostu sredi kotline zahtevna za bombardiranje, zato so zavezniki malo bolj na slepo odmetavali bombe v upanju, da bo katera most tudi zadela.

Mama je bila v času bombardiranj viadukta stara deset let in je s staršema živela na griču, le lučaj stran od mostu. Večkrat mi je pripovedovala, kako je videla razmesarjenega soseda viseti na hruški, kamor ga je zabrisala eksplozija letalske bombe, ki je zgrešila cilj.

Pred kratkim pa sem na internetu presenečen odkril spletno stran eskadrilje, ki je letela nad Borovnico z bombniki B-25 iz mesta Alesani na Korziki (povezava).  In na eni izmed slik je prikazana tudi Borovniška Enola gay, ki je slišala na ime Miss Rebel.

Miss Rebel - Borovniška Enola Gay

Miss Rebel - Borovniška Enola Gay (vir: warwingsart)

Posnetek bombardiranja iz letala (vir)

Posnetek bombardiranja iz letala (vir: warwingsart)

O silovitosti bombardiranja Borovnice 27. in 28. decembra 1944 priča podatek, da je na misijo poletelo kar 24 letal, ki so odvrgla skupaj 95 450 kilogramskih bomb. Bombardiranje avgusta istega leta je bilo po nekaterih podatkih še silovitejše.

Od znamenitega mostu, ki so se ga trudili porušiti tako zavezniki, kot starojugoslovanska vojska, je danes ostal samo še steber, ki nakazuje, za kako velik in mogočen gradbeni objekt je šlo.

Borovniški most danes

Borovniški most danes

Ko sem zadnjič pisal o novi turistični pridobitvi Borovnice (povezava), sem študiral, zakaj ne bi bila okolica mostu posvečena samo Borovniškem viaduktu in njegovi zgodovini ter urejena kot nekakšen spominski muzej na prostem, ne pa da postaja čedalje bolj podobna minimundusu, brez pravega koncepta?

Pred leti se spomnim, da je pred železniško postajo v Borovnici stala stara parna lokomotiva. Kot otroci smo bili nad njo navdušeni in smo se velikokrat šli igrati železničarje na lokomotivo. Lahko rečem, da sem poznal vsak njen del. Potem pa je nekega dne enostavno neznano kam izginila, po pripovedovanju nekaterih, naj bi jo odpeljale Slovenske železnice in naj bi bila celo v uporabi kot muzejski vlak (v kar jaz sicer dvomim)!?

simbolična slika

simbolična slika

Po moje bi taka parna lokomotiva sodila poleg mostu, saj verjetno bi morale tudi Slovenske železnice imeti interes, da se Borovniški most predstavi dostojno njegovi slavni preteklosti. Vendarle gre tudi za nekakšnega predhodnika današnjih Slovenskih železnic, ki so veliko podedovale od zlatih časov Avstro-Ogrske.

Fotomontaža dr. Onyx

Fotomontaža dr. Onyx

Pred mostom sicer sedaj stoji ostanek bombe in tabla, na kateri so v slovenščini in angleščini podane osnovne informacije, za kaj pri tem stebru sploh gre, vendar se mi zdi, da bi se to dalo narediti bolj obširno, tako da bi obiskovalec lahko dobil celoten pregled skozi bogato in nenazadnje tudi težko zgodovino, ki bi ga dopolnjevala interaktivna predstavitev na posebni spletni strani v različnih jezikih.

Predstavitev mostu

Predstavitev mostu

In nenazadnje bi se lahko našel v takšnem parku (muzeju) tudi prostor za spominsko obeležje vsem tistim civilnim žrtvam vojne, ki so bile ubite med bombardiranji Borovniškega mostu.

Advertisements

5 komentarjev to “Borovniški viadukt”

  1. chef Says:

    Vmes je bil most menda že tako zmahan, da so smeli vlaki čez sopihat maksimalno s hitrostjo pešca.

  2. tajča Says:

    Kar nostalgija me prevzema, po tem, kar je bilo, pa nikoli več ne bo.
    Kakšne lepe in veličastne mostove so včasih gradili iz kamna.
    Premišljam, kako je v današnji dobi izobilja cena opravičilo za gradnjo pustih betonskih mostov, ki so za povrh še stalno v obnovi. Tudi železni bi bili lepši in trajnejši. Najbrž je naša doba Vsenarobe doba, ko se povsod neprestano gradi in podira. Ni čudno, da gre svet k vragu.
    Pa si domišljamo, kako smo napredovali in kako dobro danes živimo.

  3. dronyx Says:

    @tajča, če bi takšen Borovniški most danes gradil Zidarjev SCT, bi gradnja stala verjetno nekaj MRD €, gradili bi ga pa vsaj 20 let. S tem, da bi se verjetno del porušil že takoj, ko bi ga spustili v uporabo, ker podobno, kot v trgovinskem kompleksu na Rudniku, nihče ne bi niti pomislil, da so na barjanskih tleh potrebni leseni piloti za tako težko konstrukcijo.

    Včasih se je dalo graditi take reči zato, ker je bila delovna sila skoraj zastonj, večino dela pa je bilo narejenega ročno. Česa takega se danes seveda niti teoretično ne da zgraditi več. Dokler kljubujejo še nekateri gradbeni dosežki tistega časa, jih lahko še opazujemo v živo, ko tega ne bo več, ostanejo samo še slike in fotografije. Isto je s starimi mestnimi jedri in še marsičem drugim.

    @chef, kot rečeno, most so zminirali že na začetku 2. svetovne vojne, Italijani so ga samo zasilno sanirali z jekleno konstrukcijo, da so lahko po železnici dovažali pašteto okupacijskim silam v Ljubljani, ker sicer bi kapitulirali še mnogo prej. Takrat so vlaki vozili čez most z minimalno hitrostjo, verjetno pa med vojno ni bilo takšnega prometa, kot ga poznamo danes. Je pa moj stari ata delal takrat na železnicah in tudi sodeloval pri popravilih, samo sem ga žal pozabil vprašati, kako je to izgledalo. Vem pa, da so nekatere hiše v kotlini zrasle iz ostankov mostu, podobno kot so rasle hiše na Verdu, ko so gradili avtocesto Ljubljana Postojna po sistemu en kamion materiala za avtocesto, eden zame.

  4. Ajznponar Says:

    Zdravo

    Imam eno vprašanje glede fotografije, ki so jo objavil prvo, t.j “črno” – bela razglednica z napisom Borovnica, pod njo si napisal “Borovniški most nekoč”. Ali morda veš, kdo je fotografiral (če imaš original razglednico, morda kaj piše na drugi strani) in morda čas. Sicer sklepam da pred 2. svetovno vojno (ker so ga na začetku “naši” razstrelili na sredini) in po prvi, sicer bi namesto Borovnica najbrž pisalo Franzdorf. Oz. morda veš, na koga bi se dalo obrniti glede teh vprašanj?

  5. nek obiskovalec Says:

    po mojm je bu Peter Bezek

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: