Miselni poskus

Recimo da ima Onyx ful velik keša in ga lahko nekaj mirno žrtvuje za znanstvene poskuse. Ker tega pač žal nima, lahko ostanemo samo pri miselnem poskusu, ki gre takole…

Najprej izberemo neko jahto srednjega razreda. Torej ne najprestižnejše in tudi ne gumenjaka za napihnit, ki ga poganja Tomosov motor. Ker obstajajo tudi pri nas izdelovalci takih plovil, gremo v šoping kar čez cesto, v Elanovo spletno marino, kjer vstopimo na oddelek z jahtami (jadrnice nas trenutno ne zanimajo).

Med tremi ponujenimi modeli vržemo kocko in ta pade na simpatični gliser Elan Power 42. Ob hitrem pregledu tehničnih lastnosti z veseljem ugotovimo, da ima jahta serijsko vgrajen MP3 predvajalnik, hladilnik, klima anlage, zraven pa dobimo še manjši gumijasti čoln. Da je izbira res prava, nas dodatno prepriča podatek, da je vgrajeno pohištvo iz ameriškega češnjevega lesa. Ker pa nismo v trgovini zato, da škrtarimo kot Gorenci, si privoščimo najzmogljivejši motor z močjo 2 krat po 370 konjev, kar bi moralo biti dovolj tudi za divje zasledovanje živahnih jat delfinov, ki se smešno mečejo iz vode kot kakšni sinhroni umetnostni plavalci.

Tako. Nakup je s tem opravljen, na blagajni se dogovorimo, če je možna dostava nekam v morje, recimo kar v Izolsko marino in blagajničarki potem z nasmeškom na obrazu ponudimo svežo, nikdar uporabljeno zlato master kartico,  za katero smo banko prosili na kolenih in katere odsev se blešči od sonca. V tistem trenutku se v nekaj sekundah prenese par podatkov, ki iz našega tekočega računa poberejo okrog 350.000 € in jih prestavijo na račun prodajalca.

Takole pa je videti naš nakup v njegovem naravnem okolju:

Elan Power E42 (vir Elan)

Elan Power E42 (vir Elan)

Sedaj pa pride na vrsto zahteven miselni poskus.

Ta jahta je lahko takoj vaša, vendar za to pa morate podpisati pogodbo, v kateri piše, da jo ne smete prodajati ali dajati v najem naslednjih deset let. S podpisom pogodbe postane jahta  v celoti vaša skrb, torej morate sami izbrati privez in vse ostalo, kar sodi zraven, ter to tudi sami plačevati.

Se boste odločili za to enkratno ponudbo, pri kateri, če pokličete v naslednjih 15 minutah, dobite v dar brezplačno še Onyxov lastnoročno podpisani rabljeni odpirač za ribje konzerve?

Dilema, kaj?

Ali sploh vemo, kam s tako jahto?

Doma, na vrtu pod hruško, očitno ne more biti parkirana, zato ji je potrebno najti marino za privez. Tu imamo sicer srečo, da lahko ostanemo kar pri nas na obali, v Portorožu ali Izoli, lahko jo parkiramo v kakšno marino pri sosedih, recimo Punat na Krku, ali pa kje dlje na jugu. Samo koliko pa to sploh stane? Ali se plača privez mesečno, letno, za daljše obdobje vnaprej, s položnico, trajnikom?

Ali to jahto sploh lahko upravljamo?

Je dovolj za vožnjo tega vozniški izpit B kategorije in opravljen CPP, ali so potrebi dodatni izpiti? Koliko to stane, ali kdo na izpitu tudi pade, je potrebno izpit redno podaljševati?

Ima jahta podobno kot avtomobili registrske tablice, ki so spet vsako leto strošek? Ali plačamo komu nadomestilo za uporabo morja, podobno kot pri cestah?

In tudi če recimo rešimo vse birokratske ovire, se naučimo tole plovilo manevrirati v ozki marini in uspešno pridemo na odprto morje, kjer lahko obe power ročici potisnemo do dna, da se prednji del jahte dvigne iz vode od potisne sile. Ali vemo, koliko stane gorivo za recimo nekaj ur takšnega divjanja po vodi? Kakšni so stroški vzdrževanja? Ali se jahto enako periodično servisira kot avtomobil? To počno v vodi, ali jo je potrebno spraviti na suho? Koliko je strošek povprečnega takšnega servisa?

In nenazadnje. Če imamo takšno jahto, kdo nam garantira, da se bodo lepotičke sukale okrog nas in se z veseljem gole posončile na krovu, četudi imamo pivski trebuh in nedepilirana stegna na nogi, na katerih se lepo vidijo krčne žile?

Toliko vprašanj, a tako malo odgovorov!

Da pa se ne odločimo kar tako, na pamet, si pogledamo še na hitro, koliko nas bi stal najem takšnega plovila za nekaj dni na leto.

Ker smo pozorno prebrali odločbo o dopustu, na kateri je napisana neka mala številka, ki nam vedno privabi solze v oči, je jasno, da na leto več kot 14 dni vožnje po morju ne bo časovno zneslo.

Na spletni strani enega takšnih operaterjev nam ponujajo ceno najema 7.000 € na teden, plačamo pa še čiščenje v višini 100 € in skiperja, ki hoče 150 € plus še nekaj za pojest.

Sedaj pa pride na vrsto težka odločitev. Ali sprejemo ponudbo, ali rečemo raje ne hvala? Jaz ponudbe ne bi sprejel.

Preberi še:
Ladjice

Advertisements

2 Responses to “Miselni poskus”

  1. tajča Says:

    Jaz bi, če bi si lahko tu uredila tudi stalno bivališče. Ta status bi znal precej oklestit stroške. Pa to ni hec. Zakaj ne obstaja formalna možnost, da bi se človek preselil (vsaj za ’15 let:)) na ladjo?

  2. dronyx Says:

    @tajča, v tujini ni to nič posebnega, da ljudje živijo na ladjah. Zadnjič mi je znance, ki je obiskal Amsterdam pripovedoval, da je tam tega zelo veliko in ti imaš na ladji tudi svojo hišno številko. Lahko pa take hišice in apartmaje na vodi tudi najameš.

    Jaz trenutno delam načrt za obisk Prage in zelo verjetno bom šel kar v tak hotel na vodi (Vltavi), ki stane 30 € na noč. Res verjetno ne bo udobja, kot na kopnem, ampak tega jaz niti ne potrebujem. Edino kar pričakujem, da se to ne premika naokrog, ker ne bi rad ponoči, po možnosti še po nekaj popitih pivih, iskal hotela, ki se bo premaknil na drug konec mesta.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: