Srhljive reciklaže grozljivk

Sam nisem nek velik poznavalec filmske umetnosti, ki bi se lahko kosal s kakšnim Marcelom Štefančičem jr. ali Iztokom Gartnerjem (da ne bo zamere oziroma Grudge), ampak kljub temu lahko praktično iz glave naštejem grozljivke, srhljivke, trilerje oziroma kakorkoli se jim že pač reče, ki so bile posnete v zadnjih nekaj letih in so v bistvu samo remejki starejših del.

Friday the 13th (Petek, trinajsti)
original: 1980
remake: 2009

Halloween (Noč čarovnic)
original: 1978
remake: 2007

The Omen (Omen 666)
original: 1976
remake: 2006

The Hills Have Eyes (Opazujemo te)
original: 1977
remake: 2006

The Amityville Horror (Amityville: Hiša groze)
original: 1979
remake: 2005

House of Wax (Hiša voščenih figur)
original: 1953
remake: 2005

The Fog (Megla)
original: 1980
remake: 2005

The Texas Chainsaw Masacre (Teksaški pokol z motorko)
original: 1974
remake: 2003

Seznam je seveda še nekajkrat daljši, ampak tole sem se spomnil na hitro,  kar mi je prišlo na misel, oziroma sem se spomnil iz kino napovednikov, čeprav vseh niti nisem gledal. In baje naj bi bilo trenutno v produkciji ali tik pred tem še okrog 40 tovrstnih del, kar je zame impresivna številka, saj kot kaže originalni horror povsem izumira in se bo ohranila samo še reciklaža.

Poleg tega na seznam nisem napisal tistih filmov, ki so ameriške priredbe novejših del, običajno japonskih ali korejskih, kot so recimo Odsev (Mirrors), Krog (The Ring), Zamera (Grudge), Karantena (Quarantine)…

Na to B-listo reciklaž pa je potrebno na vrh dodati še letošnjo najnovejšo pridobitev na področju retuširanja starih grozljivk, Zadnjo hišo na levi, ki trenutno igra v naših kinih in katere original je režiral davnega leta 1972 Wes Craven (znan po franšizi Nočna mora v ulici Brestov, katere remake prvega dela prihaja na filmska platna naslednje leto).

The Last House on the Left (Zadnja hiša na levi)
original: 1972
remake: 2009

Ampak zanimivo pri tem pa je meni zlasti to, da so na udaru za reciklažo skoraj samo horror filmi, lahko tudi B produkcije, nihče pa se ne spomni narediti remake kakšnega Leta nad kukavičjim gnezdom, Državljana Kane ali Casablance.

Zakaj je temu tako, lahko samo ugibam, mislim pa si, da horror filme gleda predvsem mlajša, nezahtevna publika, ki originalov sploh ne pozna in jo niti ne zanimajo, hkrati pa tudi niso danes pripravljeni gledati filmov posnetih v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ker so bile takrat barve umazane, posebni učinki amaterski, filmi niso poznali nobene digitalne postprodukcije in bili so posneti še v tehnicolorju.

Predstavljam si lahko, da bi kakšen remake Leta nad kukavičjim gnezdom z Jackom Nicholsonom v glavni vlogi, ki drži na Imdb  spoštovanja vrednih 8.8, kritiki raztrgali še pred premiero, oboževalci pa obsodili na večno prekletstvo celotno ekipo, ki bi se tako drznila onečastiti delo Miloša Formana (čeprav je morda tudi res, da se z vsakim slabim remejkom vrednost originalu samo dviguje).

Pri grozljivkah pa…who cares?

To avoide fainting, keep repeating, it’s only a remake, only a remake, only a remake, only a…a…a…

Ja REMAKE vendar!

Preber še:
–  [●REC]

Advertisements

4 Responses to “Srhljive reciklaže grozljivk”

  1. Pris Says:

    Rimejk “Friday 13th” je v bistvu povzetek prvih treh delov te sage, ne zgolj prvega iz leta 1980 (kjer superkillerja Jasona sploh ni bilo).

    Drugače pa je to po eni strani garant za cash-in velikih studijev (take grozljivke, še posebej slasherji, navadno niso nevemkako dragi, še posebej za današnje razmere), po drugi strani pa je velik del trenutne generacije obetavnih režiserjev zrasel ravno na tem žanru in jim tak rimejk (oz. “nova vizija, nov zagon franšize”, kot temu radi pravijo) predstavlja tudi neke vrste izziv.

    Sicer pa si pozabil na “revitalizacijo” franšize Supermana, Batmana, Star Trek, kjer sicer ne gre za rimejk “per se”. Pa saj novi Petek 13ega tudi ni klasični rimejk ampak že kar “nova saga”, prirejena novim generacijam potrošniških gledalcev, ki se jim low budget originali verjetno zdijo nezanimivi.

    Show me the money!

  2. dronyx Says:

    @Pris: Kot rečeno, sem gledal samo ene par teh remejkov, natančneje Teksaški pokol z motorko, Opazujemo te in Amityville, za katere lahko rečem, da so narejeni v redu. Res pa je, da teh filmov nisem gledal v originalni verziji, zato so mi bili nekaj novega ter tako zanimivi. Ne bom pa šel gledat remejka Noči čarovnic ali Megle, ker potem grem pa že raje še enkrat pogledat originala od Carpenterja. Isto velja za Petek 13.

    Samo če se bo ta trend nadaljeval, bodo na vsakih 20 let reciklirali celoten opus in problem z horror moviem je tako elegantno rešen. Kaj novega in inovativnega bodo pa pustili da snemajo Japonci ali Korejci. V primeru, da se bo tak film prijel, ali bodo kako drugače zavohali denar, bodo pa naredili remake v angleščini. No risk.

  3. Pris Says:

    Mja, v bistvu je Daljni Vzhod v tem žanru že malo passe. V zadnjem času so me navdušili predvsem francoski horrorji (še posebej “A l’interieur” in “Martyrs”, pa še malo starejši “Haute tension”) in Španci (“El orfanato”, tudi “REC”). Amerikanosi že veselo rimejkajo te filme in “kradejo” režiserje (npr. Alexandre Aja).

    Kar se tiče produkcije ZDA, pa se mi je dober zdel prvi “Saw” in pa vsaj idejno tudi prvi “Hostel”. Najbrž sem na kakšnega tudi pozabil.

  4. dronyx Says:

    @Pris, Haute tension, Rec in El orfanato sem gledal in so vsi trije zelo dobri predstavniki žanra. Je pa včasih težko priti do teh filmov, ker večine (dokler ni remejka, kot v primeru REC) ni pri nas v kinu (sploh kakšne manj poznane produkcije, ki predvidevam tu nima niti distributerja), težko dobiš v videoteki, tako da ti ostane edino “travnik”, kar se pa ne sme.

    Saw temelji na “kreativnih načinih umiranja”, kot recimo Final destination franšiza, je pa s svojimi brezštevilnimi nadaljevanji zame prebil plafon in tega ne morem več gledati, ker je postalo brez veze. Res pa me malo še vedno zanima četrti del Final destination, ki prihaja septembra k nam v kino in je posnet tudi v 3D tehniki. Sploh ideja filma mi je zelo všeč, ker se včasih to ljudem zares dogaja v resničnosti. Recimo pred kratkim, ko je strmoglavil Francoski Airbus, se je neka Italijanka rešila tako, da ga je zamudila in z drugim letom priletela v Avstrijo živa in zdrava, potem se je pa na poti domov ubila z avtom. Če te smrt enkrat vzame na muho, ji ne uideš.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: