Blogerska nujna prva pomoč

Danes sem imel precej stresen delovni dan. Najprej sem šel že zelo zgodaj zjutraj (okrog devetih) na eden hiter sprostilni foto safari na ščurke (ni šala). Kaj veliko si od tega nisem obetal, ampak neuspeh me je kljub temu kar malo precej potrl. Našel sem namreč samo dva že davno mrtva, precej posušena primerka. (Simona, prosim, če si tu pripneš varnostni pas, da te ne bo vrglo z stola) Jutri vajo ponovim in če uplenim kakšnega kapitalca, ga bom z veseljem delil s vami (zato sem opozoril na  varnostni pas).

Potem sem nekaj ur študiral, kaj bom danes jedel, ker je moj običajni dobavitelj zdrave prehrane odšel skoraj do konca avgusta na dopust in obrat enostavno zaprl. Na koncu sem se po dolgotrajnem tehtanju slabih odločitev odločil za čevapčiče in lepinjo, česar nisem obžaloval in se je izkazalo potem kot dobra odločitev. Sploh lepinja, pogreta na pravem roštilju, je njami slastna. Drugič grem samo na lepinjo.

Popoldan sem se spotoma ustavil v Tušovem frašiznem minimarketu in povsem slučajno opazil, da prodajajo po novem tudi dvoliterske plastične steklenice Srbskega piva Jelen, produkt Apatinske pivovarna (cena nekaj več kot 3 €). In ker je danes s svojega položaja sestopil prvi Slovenski pivovar se mi je zdelo prav, da tej novici nazdravim kar s Srbskim pivom. Sam namreč ne gojim nekih globokih domovinskih čustev pri pivu in vedno rad poizkusim kakšno novo sorto.

Nad Jelenom sem bil prijetno presenečen (za Nikšićkim sicer zaostaja), pa čeprav plastična steklenica (Q-pack) deluje precej odbijajoče. Ampak če je pivo kvalitetno ohlajeno in  dobro servisirano, predsodki takoj odpadejo.

In po dveh vrčkih Srbskega piva, sem bil že kar malo precej zadet, tako da nisem bil več sposoben za kakšno resno delo in sem se posvetil razmišljanju, kakšen startup bi lahko odprl v vročih prihodnjih dneh. Vmes pa sem prebiral zadnjo izdajo Nove, Lady in Alana Forda, ob katerih se običajno dodobra sprostim. Tokrat se nisem.

Zaradi rahle omotičnosti, do kakšne res prebojne ideje sicer mi ni prišlo, sem se pa pozabaval z mislijo, da bi na tujem odprl nekakšno nujno prvo pomoč za blogerje (“blogging paramedic“), ki bi priskočila na pomoč blogerjem v težavah.

New trade mark on market

New trade mark in da hood

Tu jasno ne gre za medicinsko prvo pomoč, ampak bolj za podporo v težavah.

Recimo priznani bloger, ki si ne more privoščiti nekajtedenskega izpada, bi rad šel na počitnice, a na Kilimandžaru ni interneta. Kaj sedaj? 911? Ne! Rešitev je BLOGGING PARAMEDIC (me). Bloger enostavno zaprosi strokovnjaka (mene), da vskoči za čas odsotnosti in poskrbi, da blog tudi v tem času veselo živi naprej (blogi pač niso Žurnal24, ki lahko preprosto zapre vrata za nekja mesecev in ga prav malo briga, če medtem posel propade). Paramedic na blogu naprej objavlja prispevke, moderira, skratka publika ne opazi, da njihov priljubljeni bloger v tem času pleza na najvišji vrh Afrike ali za dva dolarja na uro osrečuje zagorele domačinke.

Potem so tu razna akutna stanja, ko je bloger v težki dilemi, ali ima vse skupaj sploh še smisel in ali ne bi raje blog kar pobrisal ter tako končno zaživel? Ding, dong. BLOGGING PARAMEDIC (me). Blogerju nudiš v tem primeru bolj psihološko pomoč, ga vzpodbujaš, poizkušaš odkriti vzroke akutnega stanja in ga ponovno motiviraš za delo. Če ugotoviš, da ne gre, prevzameš vlogo stečajnega upravitelja in blog počasi zapiraš. Jasno pa ne moreš tega storiti čez noč, ker se ti potem začnejo oboževalci množično metati iz mostu Golden Gate v San Franciscu. Mi pač nismo Istrabenz, kjer lahko zabavo brez škode čez noč zapreš in nikome ništa.

Poslovni načrt je res šele v obrisih in trenutno poizkušam narediti eno resno feasibility study (študijo izvedljivosti).  Ampak v tem stanju, tega danes enostavno nisem več sposoben narediti. Preložimo to na jutri, si rečem prek domofona in v pozdrav tej misli popijem še en kozarec.

Izkazalo se je, da je problem dvoliterske pakunge piva zlasti v tem, da ga ne zmanjka tako hitro. Žeja pa tudi nikakor noče popusti. Crap. Ko bom začel pisati še pesmi in sonete (Prešerna je potrebno razumeti, ne samo brati), je to znak, da nujno potrebujem pomoč pravih paramedicov.

Poleg tega se mi je pred dnevi polomil še računalniški stol, tako da sem ga na hitro nadomestil kar z enim iz kuhinje, ker se nisem takoj nameraval vreči v neplanirane stroške (kao recesija, v resnici pa se mi ne ljubi zapeljati do trgovine). Ampak sedaj me pa že nekaj časa močno boli spodnji del hrbtenice, trtica in skoraj bi lahko rekel tudi rit.

Najprej sem se celo zbal, da nisem dobil kakšnega raka tam zadaj. Samo sedaj sumim, da so bolečine na srečo samo posledica slabega stola, ki že v osnovi ni bil namenjen sedenju. Je pa Slovenski proizvod, tako da se bojim, da Mura ne bo zadnja fabrika, ki bo letos zaprla svoja vrata.

Se želiš naročiti na blog?
(možnost plačila na več obresti brez obrokov)

Advertisements

6 komentarjev to “Blogerska nujna prva pomoč”

  1. alcessa Says:

    Ooo, mr. blogging paramedic, zate imam prvo naročilo! Ker zadnje čase ful garam, ne zmorem napisati prispevkov za blog. Naročila bi ti torej gostujoči zapis (honored guets appearance) na kakršno koli vsebino, pod enim pogojem: najmanj 3 S/Z-ji morajo biti uporabljeni NAROBE!

    Ker nisi napisal nobenih cen, predvidevam, da zadevo počneš zastonj.

    Povej.

  2. dronyx Says:

    @alcessa: Kar se tiče nesebičnega razdajanja za druge lahko rečem samo tole: tole. Ne, mislil sem tole: če je bil Jezus topogledno (v tem pogledu) svetnik, sem jaz svetilnik. Gre pa za metaforo, ki se proti koncu sprevrže v alegorijo.

    Sem pa šel še enkrat prav počasi brati poslovni načrt in CTRL + F nikjer ni našel besede zastonj. Torej to ne bo to. Slučajno pa odkril omenjeno besedo alcessa. Nate računam, ker se podajam z trebuhom za kruhom na tuje in mi angleščina včasih dela malo ne preveč težav. Lahko pa posel narediva kot kompenzacijski. Jaz tebi zapise, ti meni ščepec slovnično pravilno izraženih angleških misli. Pri takšnem poslu gre tudi za to, da ne moreš drugič narediti dobrega prvega vtisa. 🙂

  3. alcessa Says:

    Kakršen koli drug odgovor bi me seveda pretresel. 😆 Kdo pa hoče Jezusa?

    Ne pozabi, da hočem nepravilno uporabo s-jev in z-jev.

    A boš potem smrtno resno v resničnem življenju tekel za svojimi možgani?

    Lahko se zmeniva, ja. Opozarjam te le, da je nekje na mojem blogu disklejmer, kjer piše, da ne obvladam pravilne angleščine (slovenščine, nemščine).

  4. Karmen Says:

    Tole se pa bere kot BB (žal, ni BlackBerry): Blogerski Brüno. Vsem iz srca rad pomaga, pa vedno nekaj namoči. Eh zamoči. Naj ti vsaj pivo tekne!

  5. ana Says:

    Povzetek zapisa je da si stres odpravil z pivom, ćevapi in leponjo. Kaj pa kile na vagi ne grejo nič navzgor?

    Problem se bo pojavil ko bo dronyx pod stresom. Posledično bo treba pečti ćevape, lepinjo pa še uvoziti 2l piva iz juga. Startup gre v stečaj/likvidacijo.

  6. dronyx Says:

    @ana: Stari ljudje so včasih imeli zanimiv pregovor “kar gre gor, gre lahko tudi dol.”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: