No panic

Mediji se raznim aktualnim temam posvečajo nekako tako kot majhni otroci igračkam. Na začetku, ko je neka tema nova, je še zanimiva za glodanje in prežvekovanje, kasneje pa to zanimanje naglo pade, dokler jo ne vržejo čisto v kot in nanjo pozabijo.

Eden tak tipični primer se mi zdi prašičja gripa. Ko se je bolezen prvič pojavila, smo izvedeli za praktično vsak nov primer na svetu. Kazali so nam mehiške farme, kjer so ljudje zbolel, skoraj da nismo bili obveščeni o vsakem zbolelem poimensko. V studiih so se vrstili strokovnjaki, ki so modrovali o tem, kaj pomeni pandemija in koliko naj bi bilo mrtvih po najbolj črnem scenariju. Takrat je verjetno še popolne flegmatike malo zaskrbelo, sploh ob misli na posledice Španske gripe.

Sedaj, ko je prašičja gripa tudi pri nas in so javno priznali že petnajst primerov okužbe, pa je to samo še neka obrobna novica, ki je komaj vredna pozornosti. Jaz bi nekako pričakoval, da bodo šele sedaj mediji zagnali paniko, ko se to dogaja tudi pri nas in je morda samo še vprašanje časa, ko bo prvi za to boleznijo tudi umrl.

Podoben primer je tudi finančna kriza. Ko je bila zadeva še daleč stran in neposrednih učinkov večina pri nas ni čutila, nekateri pa so celo menili, da na nas ne bo imelo nobenega vpliva, je bila to glavna tema v medijih in spet so preigravali apokaliptične scenarije in seštevali, koliko milijard je izpuhtelo iz pregretih borz.

Ampak sedaj je pa finančna kriza zares vstopila skozi velika vrata tudi k nam in pokazala na vse slabosti tranzicijske hiše iz kart.

Proizvodne tovarne, ki smo jih vrsto let umetno ohranjevali pri življenju v upanju, da Kitajce mine veselje do dela za pest riža, se sedaj zapirajo ena za drugo. Finančni holdingi, ki so se zdeli skoraj kot nekakšni perpetum mobile za ustvarjanje visokih dobičkov brez enega samega zaposlenega delavca in so služili tudi za prikrite “lastniške konsolidacije”, so sedaj samo še mlinski kamen okrog vratu novih bank, ki so v ta brezna metale denar z lopatami brez kakršnegakoli pomisleka in bodo kot vse kaže ponovno potrebne davkloplačevalskega rešilnega šlavfa. Brezposelnost je povsem podivjala in stotisoč brezposelnih pomeni verjetno že več kot dvesto tisoč ljudi v hudi socialni stiski. Upokojencev in “družbene nadstavbe” je tudi vsak dan več, ob tem da so zdravniki in sodniki še izkoristili svoj priviligiran položaj, za dvig že tako ne majhnih plač. Proračuna kot kaže ne zna v tej državi sestaviti nihče, saj kakorkoli obračaš številke, je primanjkljaj ogromen in nekoga bi morala ob tem boleti glava. Da je smola še večja, mora država odplačevati še križ, ki si ga je naložila na rame z pregrešno dragimi avtocestami.

Samo tudi to ni več glavna tema in nikjer ni zaslediti kakšne panike, ker kot kaže nihče v tej državi nima nobene ideje, kaj je sploh za narediti v tej situaciji, razen to, da je treba čim več ljudi zmetati na cesto, zapreti slabe tovarne, priviti davke in podražiti bencin.

Skratka, NO PANIC?

Advertisements

3 Responses to “No panic”

  1. rockstar1707 Says:

    Glede na to, kam je tale svet drvel, je bil že skrajni čas za krizo. Težava je najbrž samo v tem,ker tisti, ki so odgovorni zanjo, ne bodo odgovarjali. Skratka, račune bodo ponovno poravnali tisti, ki spoh niso pili. Ampak vseeno, vsake toliko časa je prav, da se postavimo na trdna tla in malo premislimo o vsem skupaj.

    Ni hudič, da ne bomo prebrodili tudi tega…

  2. pijanec Says:

    V veliko primerih bodo račune poravnali tisti, ki so najemali kredite za “vedno” rastoče delnice, kredite za nova stanovanja, saj cene kam drugam kot navzgor sploh ne morejo iti in podobni naivneži.

  3. mujo Says:

    @Dr. Onyx dobro jutro!

    Javna uprava pa si je zadala načrt za zmanjšanje zaposlenih za 2% a se je zgodilo ravno obratno (vir).
    Tole mi pa ni jasno @Dr. Onyx kar pravi ministrica:

    Na dodatno vprašanje, ali ji bo uspelo za dva odstotka zmanjšati zaposlenost v drugem javnem sektorju, pa odgovora nismo dobili. Pri tem nas je ministrica presenetila z izjavo, da nimajo mehanizmov, s katerimi bi ugotovili, koliko je v posameznem javnem zavodu in drugih javnih službah sploh zaposlenih.

    Če jo prav razumem, pravi da ni mogoče prešteti koliko transakcij se naredi za plače vseh delavcev na mesec. Smeh!

    DARS bo zaposlenim izplačal nagrade, ker je delovanje podjetja uspešno, zadolženost podjetja pa nima neposredne veze z poslovanjem (vir). LOL, sej razumem ni problem pljunit nekaj tisoč € v primerjavi z nekaj miljard € obveznosti. Whores!

    @Dr. Onyx za pravnike:
    Če se ne motim je DARS v lasti države. Če to drži, ima država pravico določiti kako se oblikujejo plače v tem podjetju?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: