Bolezen kot predmet voyeurizma

Mediji so kot kaže našli nov način voyeurizma, kjer opazovanje ni več usmerjeno v spolnost ampak bolezen.  In na lestvici bolezni, za katere mediji kažejo največ tovrstnega zanimanja, je izgleda najvišje uvrščen rak (za študente medicine malignant neoplasm).

Pred dobrim letom se verjetno vsi še spomnimo neokusnega domačega medijskega  cirkusa okrog takratnega predsednika dr. Janeza Drnovška, ko so mediji in javnost večkrat ugibali o njegovem zdravstvenem stanju, televizijske ekipe so kampirale pred njegovo hiško na Zaplani in spremljale vsak premik zaves, najbolj zagnani so se odpravili celo kar na pokopališče v Zagorju, kjer naj bi ga po tihem že nekajkrat pokopali in so želeli narediti “ekskluzivo” o tem.

Trenutno se mi zdi, da sta v soju medijih žarometov najbolj na udaru igralec Patrick Swayze, ki se ga moja generacija verjetno najbolj spominja po filmu Ghost in ga sedaj mediji spremljajo na vsakem koraku ter neprestano špekulirajo, koliko dni življenja mu je še ostalo in CEO podjetja Apple Steve Jobs, ki je v zadnjem času večkrat v medijih zaradi raka, kot pa zaradi funkcije šefa podjetja Apple.

Ves ta bolezenski voyeurizem pa je “point break” oziroma vrh absurda dosegel po moje takrat, ko so mediji dopustili, da bo “zvezdica” britanskega Big Brotherja Jade Goody svojo življenjsko pot sklenila pred TV kamerami, tudi v tem primeru pa seveda v glavni vlogi rak, ki je napredoval toliko, da ni več upanja na ozdravitev.

Meni je pa to vse skupaj res bolano.

Ne glede na pravico “javnosti do obveščenosti” se mi zdi to početje medijev skregano z zdravim razumom.

Rak, oziroma pravilneje rečeno nekatere vrste raka, so zelo zelo grda bolezen, kjer bolnik praktično nima resnih možnosti in tudi če operacije medicinsko “uspejo”, se potem hitro izkaže, da pri raku obstajajo “speče teroristične celice”, ki bolezen znova oživijo in ponovno udarijo nekje drugje.

Rak kot bolezen nedvomno hudo prizidane tako bolnika, kot tudi svojce in pusti med drugim tudi težke psihološke posledice.

Verjetno si marsikdo ne zna niti predstavljati, kakšen stres lahko postane že odpiranje navadnih pisem, ki jih dobiva rakov bolnik iz onkološkega inštituta po vsakem kontrolnem pregledu. Nikdar ne veš, ali bo vse v redu, ali pa se je bolezen ponovila in bodo potrebne ponovne operacije, kemoterapije, obsevanja, hospitalizacija…

Vse to lahko življenje posameznika in njegove družine spremeni v filmsko dramo in tudi sam imam iz moje družine s tem izkušnje, ko je zbolela mama.

Prav zaradi vsega tega se mi zdi takšno početje medijev bizarno in nekdo bi moral vendarle potegniti mejo, od kje naprej se ne gre.

Življenje pač ni cirkus in to bolniki z rakom dobro vedo.

Advertisements

5 komentarjev to “Bolezen kot predmet voyeurizma”

  1. alcessa Says:

    Če ne drugega. Jade Goody pozornost vojerjev pravzaprav rabi in hoče, trenutno predvsem zaradi denarja, ki ga takšna “slava” prinaša… To še ni vse: v Veliki Britaniji se je število žensk, ki so začele hoditi na ginekološke kontrole zaradi raka povečalo za 20 %.

    Vsi ostali pa so res predvsem … žrtve javnega buljenja in želje po tem. In strahu gledalcev.

    Žal mi je za vašo filmsko dramo…

  2. dronyx Says:

    Da je rak tako težka bolezen je krivda zopet v genetiki. Tudi brez diplome iz medicine se da hitro poštudirati, da vse bolezni, ki so pogojene z genetiko, predstavljajo za medicino skoraj nerešljiv problem (failure by design). Ti si lahko milijarder ali predsednik države, kjer imaš jasno na razpolago lahko najboljše zdravnike in zdravila, ampak če ti rečejo, da je neozdravljivo, je neozdravljivo. In po mojem občutku moraš še verjetnost za ozdravitev, ki ti jo povedo zdravniki, v nekaterih primerih mirno deliti še z dva, ker se mi zdi da je medicina nagnjena k lažnemu prikazovanju nekaterih podatkov, zlasti tam, ko poizkušajo zdravniki biti hkrati še komercialisti in prodajati zdravila.

    Jade Goody je, če sem prav prebral, zbolela za rakom materničnega vratu, ki pa je kot vse kaže drugačna zadeva. Tu gre za virusno okužbo in mislim da je leta 2008 dobil Nobelovo nagrado za medicino nek Nemec (konkretno Harald zur Hausen) ravno zaradi odkritja tega presenetljivega dejstva.

    Verjetno tudi zaradi manjše vloge genetike (možno celo, da genetika na to vrsto raka sploh nima vpliva) je ta rak, če ga jasno odkrijejo dovolj zgodaj, ozdravljiv z operacijo (običajno izrežejo maternico) in kemoterapijo. Na drugi strani pa diagnosticiranje pri ženski spet sproža ponavadi kakšno neprijetno vprašanje v smislu, kdo me je okužil (z virusom HPV so enako okuženi tudi moški), saj se prenaša med drugim tudi s spolnimi odnosi, podobno kot AIDS.

    Britanka je pa očitno imela to smolo, da so ji raka odkrili prepozno in se je že razširil na druge dele telesa.

    Kar se tiče ginekoloških kontrol zaradi raka je tu ozaveščenost žensk vsekakor zelo pomembna, saj je kot rečeno ključno za ozdravitev, da ga odkrijejo dovolj zgodaj, kar se na pregledih da. Ampak za to ne potrebuješ resničnostnega šova, ker se da to doseči na dosti bolj normalne načine.

  3. alcessa Says:

    Re “normalni načini”: ja, ampak vsakršna pripravljenost in zavedanje o tem je ena od tistih stvari, za katero se brigajo samo ljudje, ki se tudi na splošno bolj brigajo za stvari. Se pravi, dolgočasneži. Pa ženske, ki jim odhod k ginekologu ne pomeni manjše smrti.

  4. ani Says:

    Medijev je vse več in se morajo boriti za opaženost, čeprav na gnusen način, na žalost …

    Medicina pa … hm, se tudi vedno bolj tržno obnaša, na žalost. Če že govorimo o raku na materničnem vratu – pred nekaj leti so “strokovno” ugotovili, da je hitrost napredovanja tega raka tako počasna, da so uvedli preglede brisa za test PAP na 3 leta (prej na 1 leto). S tem mislim preglede, ki jih krije zavarovalnica. Lahko greš samoplačniško, jaz hodim, ker ni drago, ampak to odvrne od pregleda še kako žensko več, ki že sicer ne mara ginekologov. Na drugi strani pa strašno glasna medijska kampanja za cepljenje proti virusu HPV – malce sumljivo …

  5. Renton Says:

    Na žalost se je smrt in morbidno vedno prodajalo in mediji itak nikoli niso imeli kakršnegakoli rešpekta do kogarkoli. Dokler bodo ljudje gledali/brali medije, bodo ti prodajali vse, kar se človek boji. V tem primeru smrt. Če ljudje ne bi več kupovali časopisov in gledali novic, bi morali mediji spremeniti svoj način dela.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: