The SKB Bank Job

Kadar za nek film rečejo, da je posnet po resničnih dogodkih, jaz to vedno vzamem z precejšnjo rezervo, kajti scenaristi in režiserji si, če že drugega ne, vzamejo vsaj nekaj “umetniške svobode”, tako da takih filmov ne gre jemati kot čisto dokumentarni prikaz nekega dogodka. Sploh pa to velja za filme, ki so posneti po dogodkih, ki so sami zaviti v tančico skrivnosti.

Je pa res, da za marsikoga nalepka “posneto po resničnih dogodkih” pomeni razlog več za ogled, ker pač pričakuje, da spremlja usodo resničnih ljudi, ki so bili vpleteni v posamezni primer in to je vsekakor nekaj drugega, kot gledati izmišljeno zgodbo.

Film The Bank Job, ki temelji na ropu Lloyds banke v Londonu 11. Septembra 1971, bi bil lahko povsem običajen film o ropu banke, kot jih je še kar nekaj (meni najboljši je Dog Day Afternoon), če ne bi bilo toliko vzporednic z našim ropom SKB Banke na noč čarovnic leta 2005. Namreč, ko sem film pogledal do konca, sem šel najprej pogledati na internet, kdaj je bil posnet, ker izgleda, kot da bi rop SKB banke navdihnil ravno pričujoči film.


Dejstvo je, da je šlo pri obeh ropih za vlom v sefe, ki so jih imeli različni ljudje najete pri banki in v obeh primerih v sefih seveda ni bil samo denar ali vrednejši predmeti, temveč tudi ostale “dragocenosti” (dokumenti, seznami, fotografije…), ki upravičeno vzbujajo dvom, ali je bil cilj ropa res samo denar in bižuterija naključnih lastnikov sefov?

Sama tehnična izvedba obeh ropov se sicer precej razlikuje.

V primeru Londonskega ropa iz leta 1971 so roparji najeli trgovino v isti ulici kot je bila banka, ter v kleti izkopali 15 metrov dolg rov do trezorja s sefi. V primeru ropa SKB banke so roparji fizično onesposobili oba varnostnika in potem v miru naslednjih sedem ur z varilnim aparatom odpirali sefe.

Pri filmski verziji Londonskega ropa je zanimiv že sam povod, kako in zakaj je do ropa sploh prišlo, čeprav se mi zdi, da to ni ravno zgodovinsko dejstvo in da je ta del lahko tudi izmišljen ali prirejen.

Gangster in črnski aktivist Michael X (sicer resnična osebnost) naj bi na nekem Karibskem otoku posnel fotografije Princese Margarete, torej članice Britanske kraljevske družine, med posteljnimi aktivnostmi v troje (prešuštvom) ter je izsiljeval z objavo le teh, če bi ga sodno preganjali zaradi umora.  Zato se je Britanska tajna služba MI5 odločila, da inscinira rop banke, v kateri je imel v enem izmed sefov Michael X spravljene fotografije ter lokalnim zlikovcem prek posrednice namigne, kako lahko sefe oropajo, sami pa se dokopljejo do fotografij članice kraljevske družine, ki ne smejo priti v javnost.

V filmu je tako prikazano, kot da so ves čas rop budno spremljali agenti MI5. Se je pa roparjem skoraj zalomilo, ker so imeli na strehi sosednje stavbe svojega človeka na straži, ki je bil z ostalimi na zvezi prek walkie – talkie radijske postaje. Pogovor pa je slučajno ujel Robert Rowlands, radio amater v bližini, ki je o tem obvestil tudi policijo. Vendar ta ni bila uspešna, kajti v dometu radijskega signala je bilo v centru Londona takrat okrog 750 bank, roparji pa se iz pogovora niso izdali, za katero banko točno gre. Ta del naj bi bil  resničen, kajti rop je znan tudi pod imenom Walkie Talkie Robbery in obstaja tudi prepis radijskih pogovorov. Pri tem je zanimivo, da naj bi Britanska policija celo grozila Rowlandu zaradi nezakonitega prisluškovanja radijski postaji (vir).

So pa roparji v filmu poleg običajnega plena in “kraljevskih” slik odnesli “pomotoma” še celo kopico drugega materiala, ki je bil shranjen v sefih, od računovodskih knjig lastnika verige bordelov, kjer so bile lepo zabeležene podkupnine policistom, do sadomazohističnih erotičnih fotografij raznih lordov in ostale eminence.

Če se spomnimo našega ropa SKB banke, so se tudi v tem primeru že zelo zgodaj pojavili namigi, da so bili odprti točno določeni sefi in ne kar vsi po vrsti. Torej so imeli roparji nek seznam sefov, poleg tega je nekatere zmotilo tudi to, da je po tleh trezorja ležal denar in ostale dragocenosti, kar vse skupaj napeljuje na pomislek, da cilj ropa ni bila samo običajna premoženjska korist.

Kaj vse se je takrat nahajalo v sefih in kaj vse so roparji v noči iz 31. oktobra na 1. november zares odnesli, bo verjetno ostala skrivnost.

Dejstvo pa je, da je bila Slovenija leta 2005 povsem klasična tranzicijska država, kjer je verjetno kdo v sefe spravil tudi kakšne sezname ali obremenilne dokumente, ki bi, če bi kdaj prišli v javnost, marsikomu iz javnega življenja zapečatili usodo, v pravih rokah pa lahko služijo  tudi kot močno orodje za izsiljevanje.

Sam osebno sem trdno prepričan, da danes, ko nas na vsakem koraku spremljajo kamere in ko zasebnosti nimaš praktično nikjer več, skoraj ni mogoče izpeljati takšnega ropa brez izvrstnih insiderskih informacij,  ki so dostopne zelo omejenemu krogu ljudi, poleg tega kaj takega sigurno niso sposobni izpeljati priložnostni tatiči, ki ropajo poštarje, ko raznašajo pokojnino.

Policija pa v interesu preiskave molči, kot bi šlo tudi v tem primeru za DA-Notice.

2 Responses to “The SKB Bank Job”

  1. kekez Says:

    Švoh tile sefi.
    V oddaji Braniac na Discovererju so zaprli 200 funtov v en sef in jih obljubili tistemu, ki bi prišel do njih. Pa se je sef uspešno upiral vsem orodjem, metanju s 50m višine, streljanju, težki mehanizaciji, eksplozivu itd.

    Na koncu ga je razbila šele vojska s tankovskim izstrelkom, ampak niti od sefa niti od vsebine ni ostalo nič.

  2. 0smi Says:

    res je. pojma nimamo, kaj vse se skriva za temi stvarmi in zakaj nekateri primeri ne bodo nikoli razrešeni.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: