Pravična plačna razmerja

V luči sprejetih sklepov Vlade, da se omeji plače managerjem in članom nadzornih svetov v podjetjih, ki so v večinski lasti države, se mi zdi pomembna dilema, kakšna so sploh pravična plačna razmerja v družbi?

Namreč, če pogledamo dve skrajnosti, imamo na eni strani propadel socializem, ki je temeljil na uravnilovki, diktaturi proletariata in nekakšni dogmi, da je materialno bogastvo skoraj smrtni greh.

V tistem času direktorji socialističnih podjetji po spominu niso bili neki veliki zaslužkarji, njihova nagrada je bila največkrat to, da so šli lahko s šefom partije kdaj skupaj na lov v najboljše revirje Triglavskega narodnega parka.

Druga skrajnost je Ameriški princip, kjer velja za managerje velikih koorporacij slogan “sky is a limit”, nagrade in plače vodilnih gredo na letni ravni v milijone USD, a na drugi strani prave odgovornosti praktično ni, oziroma ni niti približno primerljiva z zaslužki, razen če se ti ne zgodi Enron in te zaprejo. Samo še v tem primeru sposoben manager odide iz te neprijetnosti brez praske, ker je za to nosil glavo na prodaj dežurni računovodja, manager pa samo zamenja pisarno na Manhattnu, ki jo za nekaj milijonov USD renovira tako, da je spet po njegovem okusu in mu ni potrebno gledati ogabnega pohištva.

Nekako tipična za Ameriško podjetniško miselnost je renovacija pisarne za  1.220.000 USD, ki si jo je privoščil CEO firme Merrill Lynch in to v času, ko so zaradi finančne krize odpuščali tisoče zaposlenih in verjetno prosili državo za finančno pomoč.

Pri nas se mi zdi, da smo socialistično uravnilovko zelo hitro, skoraj čez noč, zamenjali z Ameriškim principom, vključno s tem, da tudi pri nas vodilni kader z visokimi individualnimi pogodbami ne nosi praktično nobene odgovornosti, še več, včasih se zdi, da lahko prej spravijo podjetje v stečaj, kot da bi jih lahko kdorkoli zamenjal. Najboljši med njimi pokopljejo celo serijo podjetji, a jim kljub temu nihče ne vzame naziva manager.

Glede Vladine odločitve o omejevanju plač vodilnih glede na povprečje v panogi, pa nimam čisto enotnega mnenja, čeprav večina to seveda podpira, ker se sliši všečno in nekako socialno.

Namreč, jaz osebno raje vodim firmo, kot je Petrol, z letno plačo samo 1 €, kot da bi šel za direktorja Mure, pa čeprav mi dajo letno plačo pol milijona €.

Petrol bi vodil za 1 € samo za to, da bi se potem lahko okrog hvalil, da sem bil šef največje naftne družbe. Glede na skoraj monopolni položaj našega trgovca z naftnimi derivati in glede na dejstvo, da ceno goriv in posledično zaslužek praktično določa Vlada pa verjamem, da mu pod mojim “vodstvom” ne bo šlo nič slabše, razen če ne bi prodal črpalk, in odpustil ključnih zaposlenih, kar pa jih ne bi.

Pri Muri je pa drugače.

Tam veliko manevrskega prostora v času globalizacije praktično ni, saj za Kitajsko šiviljo pomeni 100 € plače po moje enako samo preživetje, kot pomeni za Murino delavko 500 € v teh krajih. Voditi podjetje, kjer nekaj tisoč ljudi trdo dela, a se kljub temu komaj prebija iz meseca v mesec, pa ne bi mogel, ne glede na plačo, ki bi mi jo ponudili.

A če pogledam Vladin predlog, da se plače managerjev oblikujejo glede na povprečje v panogi, bodo tako najboljše plače imeli managerji pretežno monoponih dejavnosti, kot je trgovanje z naftnimi derivati ali (pogojno) telekomunikacije, medtem ko bodo plače vodilnih v panogah, kjer verjetno že tako ali tako ni velikega zanimanja za najvišje položaje, pa bistveno nižje, kar nekako ni logično, saj taka podjetja za preživetje potrebujejo najboljši kader.

Tudi plačilo za sejanje v nadzornih svetih podjetji je meni sporna zadeva.

Namreč nadzorni svet, po moji logiki razumevanja stvari, mora skrbeti za dobro poslovanje podjetja (zastopati interese večinskih delničarjev) in ukrepati, če cilji niso doseženi.

Seveda, če pomeni sedenje v nadzornem svetu samo to, da prideš enkrat na mesec na kavo v lepo pisarno in se prijatelsko malo pogovoriš o vremenu, je vsaka sejnina za to povsem odveč.

Ampak to se mi zdi je podobno, kot pri poslancih.

Ti lahko hodiš na seje Državnega zbora in sejo v miru prespiš ali bereš družabno kroniko v časopisih, lahko pa zadevo vzameš resno in preštudiraš kupe gradiva, ki ti ga vsak dan prinesejo na mizo in v tvoji spalnici še pozno v noč gori luč.

Čeprav je res, da lahko nenazadnje samo pritiskaš na glasovalni gumb in odpiraš plačilne listke, ki ne bodo verjetno zato nič manjši, je po moje nekako normalno, da vsaj veš o čem glasuješ in da vsake toliko časa daš kakšno konstruktivno pripombo.

In enako velja po moje za člane nadzornih svetov, ki bi morali poslovanje podjetja, ki ga nadzirajo, zelo dobro poznati.

Ampak potem pa verjetno zelo hitro ugotoviš, da gre tudi za to veliko časa in da tista sejnina, ko vse ure obračunaš, niti ni tako zelo visoka. Vendar kot rečeno, je to odvisno od percepcije, kaj naj bi kdo sploh počel in čemu razen sejanja še služi nadzorni svet.

Če pogledam recimo državno upravo, ima predstojnik organa, pod katerega sodi 1000 zaposlenih, morda komaj 1.5 krat večjo plačo, od navadnega svetovalca, ki skrbi za svoj vrtiček.

Sam osebno ne bi nikdar sprejel odgovornosti, za tako malo razliko v plači, pri čemer so običajno taka mesta še časovno omejena in po preteku mandata načeloma izgubiš službo, verjetno te pa še za vse življenje ožigosajo, da pripadaš levi ali desni politični opciji.

Sedaj sem pa pozabil, kaj sem sploh hotel povedati?

Aja, če minister Lahovnik potrebuje managerja Petrola za 1 € letne plače, ve, kje me lahko dobi. Pričakujem pa jasno povrnitev stroškov za toplo malico in prevoza na delo. Tu pa stojim trdno na pogajalskih izhodiščih in ne mislim popuščati.

Advertisements

11 komentarjev to “Pravična plačna razmerja”

  1. chef Says:

    Jah, zdaj je cel cirkus, ko so pogruntali, da bi si rad tisti lump izplačal svinjsko nagrado. Same buče.

  2. kekez Says:

    Jaz sem za to, da so razlike v plačah astronomsko velike.
    Vendar bi hkrati obvezno morala biti tudi osebna materialna odgovornost astronomska.

    Prav se mi zdi pa tudi, da lahko lastnik odloča o višini plače direktorja. Zadnje čase je namreč mogoče vse pogosteje slišati, da država (lastnik) ne bi smela odločati o direktorskih plačah podjetij v državnem lastništvu, ker to niso javna podjetja.

    Dosti poslujem z okoljem bivše Juge. Razlika je neizmerna.
    Pri nas so si direktorji ustvarili okolje družbene elite in lastniki (delničarji) ne štejejo praktično nič.
    Na jugu je direktor samo drago plačana najeta delovna sila. Še se lastniku ne dvigne, je naslednji dan že drugi direktor. Pri firmi, s katero največ poslujem zdaj približno 4 leta, so v tem času zamenjali 4 direktorje in en kup nižjih šefov. V resnici po mojem mnenju kar preveč menjajo in tudi zato firmam ne gre najbolje.
    Včasih je kar malo smešno, ko se dogovarjaš za večji posel, pa reče direktor, “Ne vem, moram vprašati gazdo.”

  3. dronyx Says:

    @kekez, če je država (večinski) lastnik podjetja, zakaj ne bi imela enake pravice, kot jo imajo večinski lastniki pri ostalih delniških družbah, da odloča, koga in za kakšen denar bo najela, da vodi firmo? Se pa meni ne zdi smotrno teh plač in bonitet fiksirati z neko linearno formulo, ker se firme zelo razlikujejo med seboj in ponavadi je najtežje voditi slabo stoječe firme, ki delujejo v okolju, kjer je tudi konkurenca zelo velika. In potem po formuli pade ven, da imaš v takem podjetju bistveno nižjo “denarno nagrado”, kot nekdo, ki vedri na vrhu monopolne firme.

    Je pa naš model tranzicije, kjer smo najprej vse ljudi naredili za delničarje, v naslednjem koraku pa prek raznih PIDov, DZUjev in tako dalje naredili lastništvo podjetji povsem hobotničarsko nepregledno, po moje imel to napako, da je vodenje podjetji sedaj marsikje neučinkovito, nadzorni sveti ne vedo, čemu so postavljeni (posledično so slabi poslovodje praktično neodstavljivi), direktorji so prek raznih parkirišč delnic posredno tudi lastniki firm, ki jih vodijo…Skratka cirkus.

  4. kekez Says:

    Parkirišča delnic bi zelo enostavno odpravili z enostavnim odlokom, da se sme narediti transfer delnic (razen morda dedovanja) izključno preko borze po trenutni tržni ceni.
    S tem bi bili razni dogovorni svežnji odpravljeni in parkirišča v glavnem tudi. Parkirišča bi potem zaradi neprenosljivosti bila kvečjemu parkirišča za vedno.

    To ne bi bilo zelo skregano s pravnim redom, saj je za vsak prenos lastništva večje vrednosti že zdaj točno predpisan postopek. Avtomobila tudi ne moreš kar pod mizo prodati brez vednosti notarja, upravne enote itd.

  5. Kroko Says:

    “… renovacija pisarne za 1.220.000 USD, ki si jo je privoščil CEO firme Merrill Lynch in to v času, ko so zaradi finančne krize odpuščali tisoče zaposlenih in verjetno prosili državo za finančno pomoč…”

    Ne oporekam nujno ostalemu, ampak tole je pa precejšnje poenostavljanje. John Thain je tik pred zlomom za mastne denarje prodal skoraj ničvredno M-L Bank of America, tako delničarjem kot zaposlenim (s predčasnim izplačilom za 15 mrd. bonusov) zrihtal ogromno denarja. Tako da bi si morda pisarno celo zaslužil, ampak je vseeno rekel, da je bila ta naročena v drugih časih (pred več kot letom dni) in da jo bo poravnal iz lastnega žepa.

    http://clusterstock.alleyinsider.com/2009/1/john-thains-memo-ken-lewis-knew-everything

  6. Ležalnik pika Com Says:

    Vsi ful radi streljajo po teh managerji (sicer IMHO upravičeno hehe), ampak mene zanima o kolikih managerjih se sploh pogovarjamo. Na splošno v Sloveniji se po moje ene par 100 ljudi se preseda iz stola na stol in to je to. V makroekonomskem smislu dvomim, da ima to večji vpliv na celotno sliko vseh zaposlenih. Ali se pa motim, ne vem. Problematično se mi zdi, da na račun teh managerjev in raznih privatizatorjev nastradajo vsi, ki so nadpovprečno uspešni in zato vlečejo neke nadpovprečne prihodke. Take ljudi pa dejansko rabimo in hočemo, če hočemo it naprej. Ne more bit ideal nekdo, ki dela za tekočim trakom za par 100€ plače, žal. Enkrat je treba spravit vse lopove v zapor, da bomo končali s to famo, da je bogat=slab=nakradel ampak bo to cilj in ideal nam vsem. Da vidimo da se da z lastnim delom in pridnostjo priti do dobrega življenja…in da se nam to tudi splača, ne da nam država vse pobere. Okolje kot je sedaj ni ravno zdravo za razvoj.

  7. dronyx Says:

    @Kroko, samo tisto ničvredno banko je moral nekdo močno preplačat (dvostavno knjigovodstvo) in to je bil verjetno spet nek CEO z letno plačo 1 milijon USD plus bonitete in pisarno iz evkaliptovega lesa za pol milijona USD. Zgodilo se mu ni pa sigurno nič, ker ima večjo odgovornost komunalni delavec, ki popisuje števce za vodo.

  8. pijanec Says:

    Če so takšno pogodbo podpisali, potem se v pravni državi pogodbe spoštuje.

    Bolj me vsakokrat preseneča dejstvo, kako jim vedno znova uspe napizditi državo na isti način. Ker so te pogodbe vezane na poslovni uspeh, pač na koncu leta poskrbijo za kozmetične računovodske popravke, ki pa se še jih naša država vedno ni naučila izključiti v pogodbah. To so takrat storili vodilni v Elanu, to so sedaj storili v NLB itd…

  9. dronyx Says:

    @Kroko, danes si preberi v Financah, kjer pišejo o Johnu Thainu. Dobil naj bi poziv na sodišče, ker je dal predčasno izplačati vodilnim za več milijard USD nagrad in to tik pred prevzemom Merrill Lynch s strani Bank of America. Je pa (baje) Bank of America pozabil podrobno pojasniti, da imajo v zadnjem četrtletju za 15 milijard USD izgube. To je meni tipičen ameriški CEO, ki ga žene naprej samo pohlep in tu se skriva verjetno tudi globlji vzrok “finančne krize”.

    Ko sem bral včeraj intervju z nekim zdravnikom iz UKC, ki je mirno potrdil, da res naredi 300 ur nadur in da pač zdravniki delajo utrujeni (jaz bi rekel na smrt utrujeni), sem dobil enak občutek. Tudi naše zdravstvo očitno usmerja samo še goli pohlep in takim ljudem svojega zdravja po moje ne moreš več zaupati.

    @Pijanec: Meni se zdi, da so Slovenske železnice takšno tipično podjetje, kjer računovodja dela čudeže. Se spomnim kako so eno leto pod enim direktorjem ustvarili velik (za železnico neverjeten) dobiček, naslednje leto pa pod drugim ogromno izgubo (nekje milijarda SIT). Seveda, gledano samo računovodske izkaze je bil prejšnji direktor mađioničar, ampak žal samo v računovodstvu. 🙂

  10. ani Says:

    Pravična razmerja … hm, jaz zelo težko razumem, da en človek lahko naredi – recimo manager dela 12 ur na dan, delavec klasičnih 8 – v tem času toliko več, da si zasluži stokrat višjo plačo. Bi razumela, če bi kdaj koli videla, da je kdo dejansko nosil odgovornost za to, da je zasral firmo. Pa vsaj pri nas tega še nisem videla. Vidim pa, da taki managerji gredo radi v naslednjo firmo in zaserjejo še tam. Pa nikome ništa.

    Jaz mislim, da pri nas “zdravega” kapitalizma nikoli nismo imeli, pač pa en vzhodnoevropski izrodek, kjer je vse mogoče.

    Ja, pohlep je pa ena hudo človeška lastnost. Tako pač je. Jst upam, da bom danes na lotu zadela sedmico, ker 300 nadur pa res ne zmorem (in nočem), he he.

  11. Kroko Says:

    Nihče ga ne bo dal pred sodišče, Finance slabo prepisujejo iz tujih medijev. To pa zato, ker je bil s potezo (označil bi jo za podlo, ampak je to verjetno pri bankirjih pohvala) seznanjen in jo je tudi odobril upravni odbor Bank of America. Kjer so verjetno zaposleni precej jezni, ker so njihove bonuse za letos odpovedali.

    To, da jim ni omenil izgube, je še ena takšna bučka. Tu stvari ne gredo na zaupanje, revizorji BoA so bili tam tri mesece in prišli nazaj s kazalci, po katerih se je dalo sklepati o poslovnih izidih. Ni pa jih ravno silil z grdo resnico, ker je pač delal v interesu SVOJIH delničarjev. In banko, ki bi bila par mesecev kasneje vredna 0, prodal za velike denarje. Vestno gospodarjenje z lastnino? Zame nažalost da.

    V tem opisanem primeru so vsi udeleženci zagamani pohlepneži, vendar to ne spremeni dejstva, da tvoje gornje trditve ne držijo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: