Licenčno kvalificirani novinarji

Novinar Dnevnika Rok Praprotnik je v javno razpravo dal predlog, po katerem naj bi novinarjem podeljevali licence in s tem dali zopet veljavo temu poklicu, ki naj bi ga najedala inertnost in koruptivnost ter politične in ekonomse intervencije plus še kratkovidnost.

Ideja z licencami seveda ni izum Roka Praprotnika, ker to je nekako splošno uveljavljen način, kako posamezni poklic izoliraš znotraj neke interesne skupine tako, da nihče drug ne more priti blizu ter tako hkrati dvigneš tudi ugled, saj je ta poklic potem namenjen samo izbrancem, ki jih izbira neka loža, lobi, svet, kakorkoli se že temu reče.

Če pogledamo malo naokoli, je tak tipičen poklic, kjer navadnim smrtnikom ne pustijo niti blizu, poklic zdravnika. Tam brez dokončane medicinske fakultete in po njej še ustrezne specializacije, nimaš kaj iskati. Če bi šli pogledati med zdravnike,  ni med njimi nekih priučenih ljudi, ki bi diplomo pridobili v kakšni večerni zasebni šoli s prilagojenim programom, ki jih ustanavljamo v zadnjih letih kot za stavo, ker je to dober biznis za “profesorje”. Pri zdravnikih se pot do poklica natančno ve in ni odklonov. To je seveda razumljivo, saj tem ljudem nenazadnje zaupamo naša življenja in nihče si verjetno ne upa niti pomisliti, da bi takšen način rekrutiranja zdravnikov nekdo podrl v temeljih. Čeprav imamo nenazadnje iz tujine tudi primere, ko so lažni zdravniki vrsto let opravljali prakso in je večini šlo kar dobro (verjetno pa niso bili  kirurgi).

Drug tak tipičen poklic, ki je prav tako kot zdravniški v javnosti zelo cenjen, predvsem zaradi zaslužkov nekaterih, je poklic pravnika in njegovi derivati. Tudi tu imaš brez pravniškega državnega izpita v žepu zelo omejene možnosti in ne moreš kandidirati za vrsto služb, od sodnika, tožilca, odvetnika, notarja in še marsikaj. Nisem čisto prepričan, ampak skoraj sigurno je pogoj, da lahko sploh opravljaš pravniški državni izpit, končana pravna fakulteta. Torej ne katerakoli fakulteta, ne dopisni tečaji, ne večerne šole, ampak samo pravna fakulteta! S tem seveda zopet poklic pridobi na veljavi in ugledu, ker gre za zaprto družbo, ki nikogar izven določenega kroga ne spusti blizu in so jasno postavljena merila, ki jih mora kandidat izpolniti. Poleg tega ima ta poklic še eno veliko (ogromno) prednosti. Ti ljudje si lahko sami pišejo zakone in verjetno ne v lastno škodo. Škripa nekoliko sicer pri plačah nekaterih pravnikov, zlasti nižjih sodnikov, samo to bodo zanesljivo odpravili in zopet vrnili “ugled poklicu”.

Na drugi strani so poklici, kjer se sploh ne gleda na formalno izobrazbo ter vzamejo praktično vse, kar je pripravljeno delati in nekaj ve o zadevi. Recimo tak res najbolj tipični primer je računalništvo. Tu srečaš vse mogoče poklice, zlasti tehničnih strok, ki v svoji stroki ne dobijo službe ali pa se jim preprosto svojega poklica ne da opravljati. Strojniki, električarji, kemiki, meteorologi, organizatorji dela, agronomi, inženirji prometa, vse to sem že osebno videl kot računalničarje, pri čemer tako tehnike s srednjo šolo, kot tudi diplomante fakultet. Kdo lahko potem tak poklic sploh ceni, ne vem, jaz ga nikakor ne morem in imam ljudi, ki se s tem poklicem ukvarjajo, vključno z mano, za bedake. Razen seveda tistih redkih, ki za to delo dobivajo tudi dobro plačilo, samo ponavadi je na drugi strani tudi ogromno dela, študija in nenazadnje potrebnega znanja. Kar pa seveda večini niti ne diši preveč.

Ideja Roka Praprotnika, če bi bila realizirana, kar pa po moje nikdar ne bo, bi novinarje uvrstila ob bok zdravnikom in pravnikom, torej ob bok najelitnejšim poklicem, kar jih družba premore. Da gre predvsem za to, me prepriča druga točka memoranduma oziroma tez za javno diskusijo:

2. Licenco lahko pridobijo samo posamezniki, ki izpolnjujejo formalne (izobrazbene …) pogoje.

V tej točki je nakazano, da poklic novinarja lahko opravljajo samo določeni profili (domnevam predvidevam diplomanti Fakultete za družboslovje, smer novinarstvo), ne tako kot sedaj, ko je  bil vsak študent česarkoli dober za pisanje.

Za študente in druge, ki bi radi postali novinarji, je predviden glede na teze sistem mentorstva, verjetno predvsem zaradi s tem povezanih honorarjev in dodatnega zaslužka. Jaz sem videl  že veliko pripravnikov in še več mentorjev, ki razen dodatka k plači za pripravnika niso naredili nič. Čisto nič. O kakšnem prenosu znanja ni niti govora, ker potem te lahko pripravnik prehiti, ali celo kar zamenja. Ampak ker si novinar z licenco, ti tako pripada nekaj nadobudnežev, ki zate za povrh še pišejo članke, ti pa si jim mentor in se pod njihovo delo samo podpišeš. Dvojna zmaga. Nekdo opravlja tvoje delo, pa še večji del njegove plače spraviš v žep za “mentorstvo”. To si verjetno želimo vsi, kajneda?

Seveda, če bi  pa jaz, recimo kot diplomirani inženir elektrotehnike, želel postati novinar, pa čeprav bi recimo pokrival področje tehnologije ali kaj takega, dobim za mentorja diplomanta bivše FSPN z licenco, člana lože izbrancev, ki me seveda v ceh nikdar ne bi spustil, ker je ta rezerviran za prav poseben profil. Čim bi v kasto spustili še koga drugega, se seveda sistem poruši in ugled poklica strmoglavi, kot se je zgodilo recimo računalništvu, predvsem zaradi kadrovske filozofije “če ne za drugega, bo pa za računalničarja dober, saj tam vzamejo vse”. Nekaj podobnega se mi zdi, da se je zgodilo tudi v novinarstvu z poplavo nizkocenovnih brezplačnikov in lahkotnejših medijev, kjer lahko piše vsak, ki ima voljo in pet minut časa.

Ampak jaz tudi nikakor ne razumem, zakaj bi morala recimo medija, kot sta Nova ali FHM , imeti na plačilni listi novinarja z licenco, ki bi bil mentor venčku študentov, ki urejajo lahkotne trač novice  vs tilu, kakšne čeveljčke je na rdeči preprogi nosila neka starleta?

To lahko počne po moje praktično vsak. Če mi dajo lektorja, celo jaz, ki veljam za napol pismenega. Nenazadnje, če pogledam moj blog, ki mi vzame nekaj minut na dan, bi z nekaj malega truda lahko produciral trač novic kolikor hočete in sigurno bi bil boljši od Irene Sirene, ki večinoma samo lima fotke na blog, brez dodane vrednosti. Kdo je na sliki? Halo, pa za to menda ja ne rabiš licenco, za božjo voljo? Ali pa licenco za to, da pišem o dogodkih iz naših krajev v Dnevnik? Tajnica občine je moja soseda, z županom grem lahko tudi na pivo kadar hočem in izvem, kaj se dogaja na lokalni ravni iz prve roke in vse to lahko zapakiram v čisto berljiv prispevek. Tudi brez licence.

Predvsem se mi pa zdi, da se Rok Praprotnik dela, kot da ne razume, kako mediji v osnovi delujejo.

Mediji so samo del kroga, v katerem so gospodarstvo, politika in mediji. Ta krog je seveda povezan in močno prepleten.

Kaj če ti neodvisni novinar, lepo vas prosim, če lahko pivovarna Laško jutri zapre časopisno hišo Delo, vse novinarje vrže na cesto, tiskarske stroje pa proda na Madžarsko? Nenazadnje, zakaj neki se je v socializmu fakulteta, ki je med drugim proizvajala tudi novinarje, imenovala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo? Zato, ker je očitno to bilo povezano in še vedno je, domnevam? Sicer ne bi stalno govorili o pritiskih na novinarje iz ene in druge strani. Politike in gospodarstva.

Novinarji so zame pač navadni delavci, uslužbenci, ki pišejo za denar in so vedno na plačilni listi nekoga, kateremu morajo biti lojalni (če nimajo svojega medija, kar pa večina nima), sicer sledi najprej malo mobinga, če to ne pomaga, v najboljšem primeru novinarja premestijo v športno redakcijo, ali pa celo kar enostavno brcnejo na cesto.

Seveda, v tem poklicu obstaja vsekakor tudi profesionalna perspektiva, ampak ta pa je pogojena z lojalnostjo lastniku firme, ki medij izdaja. Tako je nenazadnje tudi v drugih firmah in novinarji si tu delijo usodo ostalih zaposlenih. Glede na objavljeno pogodbeno plačo Sonje Javornik, nekoč urednice lahkotnejše trač oddaje na Kanalu A in še na nekatere plače novinarjev, ki jih poznam, pa lahko samo rečem, da se vrsta drugih primerljivih poklicev v primerjavi z njimi lahko samo skrije.

Je pa potrebno biti zvest tistemu, ki ti piše plačilne listke, to je pa jasno in ne more biti drugače. Teze gor ali dol.

Advertisements

28 komentarjev to “Licenčno kvalificirani novinarji”

  1. Swizec Says:

    Naj se samo obregnem ob tvojo omembo racunalnicarjev. Po mojih izkusnjah so racunalnicarji zelo cenjeni delavci, tisti necenjeni so IT delavci. Med obema je VELIKA razlika … ali pa mogoce samo razlika, ki jo delamo tisti, ki se imamo za prave racunalnicarje in nas vecina ljudi sploh ne loci.

    Za moje pojme je IT delavec nekdo, ki po firmah servisira racunalnike, lahko cloveku malo pobrklja po windowsih kadar je kaj cudno, zna povedat kako kaj v wordu narest itd. Pravi racunalnicar pa je nekdo, ki administrira server farmo 200+ serverjev, programira, recimo, kontroler za space shuttle itd.

    Ampak valjda, v ta tadrug del “racunalnistva” tudi ne pride kar vsak, sicer se ne gleda toliko na izobrazbo kot ponekod drugje, se pa zato toliko vec gleda na znanje.

    Sem pa ZA idejo licenciranih novinarjev. Samo vsaka trac revija jih ne rabi. Bi bilo pa lepo vedeti da nam dnevnik, 24ur in druge predvidoma verodostojne vire informacij sestavljajo novinarji z licencami. Vraga, se nepremicninski posrednik ne more biti vec vsak lolek (imajo licenco zdaj ze par let), javno mnenje pa lahko oblikuje kar kdorkoli? Ne, to ne gre.

  2. Ležalnik pika Com Says:

    Licenca je omejevanje konkurence. Proti!

  3. Kroko Says:

    Po moje bi Praprotnik ljudi, ki pišejo za medije ločil na novinarje in “novinarje”. Oziroma na novinarje 1. in novinarje 2. klase, pri čemer bi le prvoklasni smeli pisati o kakršnihkoli političnih temah. Hm, tudi to se ne izide. No, dejstvo ostaja, da se fantje urejanja medijske situacije lotevajo na napačni strani. Medijski prostor in novinarstvo se bo (oziroma se je že) znašlo pred drugačnimi problemi, se mi pa vsaj zdi pohvalno, da so nekje v želodcu (gut feeling) zaznali, da nekaj ne štima. Se pa popolnoma strinjam s tvojimi ugotovitvami o učinkovitosti mentorjev.

    Sonjo Javornik pa po stopnji prisotnosti na napačni strani medijev lažje uvrščamo v šovbiznis in to bi posledično pojasnilo tudi plačo. 😀

  4. dronyx Says:

    @swizec, ko govorim o računalništvu, jaz govorim o poklicu. Če pogledam recimo mojo stroko, elektrotehniko, praktično v tem poklicu skoraj ne delajo priučeni ljudje. Si ne predstavljam, da bi elektronska vezja, ali če hočeš recimo neko avtomatiko za nuklearno elektrarno, projektirali agronomi. Ni sicer nemogoče, je pa zelo zelo redko. Čisto drugače je v računalništvu, ki pač zame ni poklic v pravem pomenu besede. Strežnike lahko praktično administrira kdorkoli, ki se mu ljubi brati literaturo v angleščini, sem pa imel nekoč sodelavko, diplomirano meteorologinjo, ki je pisala in vzdrževala programe v cobolu, pa ne meteorološke, ampak poslovne in to čisto v redu. Zato pravim, da študij računalništva je brez veze, ker to ni resen poklic in za to ti ne treba guliti šolske klopi. Vpišeš se v CTK, delaš in zraven malo bereš, pa bo šlo, če nisi antitalent za to. Ampak, če bi nekdo uvedel licence tudi za zahtevnejša računalniška dela, bi pa poklic sigurno hitro dobil na veljavi, sploh če bi obstajalo malo ljudi, ki bi licenco dobili. Tako kot recimo notarji. To vedno dvigne ceno poklica na trgu in to je bistvo.

    Glede licence za novinarje pa ne vem, kaj bi bilo drugače?

    Saj ponavadi resni mediji imajo v hierarhiji urednika, ki bi moral biti strokovna referenca in odločati, kaj se objavlja in kaj ne ter postavljati strokovna pravila. Zame novica ne bi bila nič drugačna, če jo objavi nekdo, ki ima licenco.

    To, kar Praprotnik tudi izpostavlja, recimo prikrito oglaševanje, propagandni časopisi ustanovljeni za volitve, politični pritiski (tu bi jaz rekel prej pritiski lastnikov, ki imajo povezavo v politiki) itd, pa po moje licence ne bi ukinile. Nobena licenca ti sama po sebi ne more zagotoviti, da boš ti neodvisen od tistega, ki ti daje plačo. Meni, kot medijskem konzumentu, je čisto v redu, če imam svobodo, da se sam odločam, komu verjamem, kaj gledam in berem ter kaj ne. Ali pa to napiše študent, ki ima v ozadju mentorja, ali novinar z licenco, ki ima v žepu diplomo FDV ali bivše FSPN, je pa meni v bistvu čisto vseeno. Novinarskega ceha ali lobija po moje ne potrebujemo in proti temu bi bili verjetno tudi lastniki, ki medije izdajajo, ker bi imeli samo še eno birokratsko oviro več, ki bi se ji spretno izognili. Recimo zaposliš enega novinarja z licenco, ki je potem mentor ostalim stotim, pa imaš Dnevnik. Brez veze.

    Se mi pa zdi, da novinarje nekoliko moti tudi način dela oziroma recimo temu klima v firmah, ki je domnevam marsikje podobna recimo klimi v državni upravi, ko moraš biti nečemu lojalen, četudi se morda s tem ne strinjaš, ali misliš, da je za državo nekaj slabo ali celo v nasprotju s stroko, ki naj bi jo predstavljal (pa tudi zakoni, v primeru korupcije in goljufij). Jebi ga, take it or leave. V komunizmu je bilo za novinarje sigurno še mnogo slabše (v tolažbo).

  5. rockstar1707 Says:

    Meni se zdi, da bi bilo že dosti narejenega, če bi bili uredniki malo bolj strogi. Potem bi načeloma večina slabih novinarjev avtomatsko odpadla. Da bi se pa z novinarstvom ukvarjali le študirani novinarji, je pa malo prehuda. Kdo bi pa potem pisal o tehničnih zadevah (poročanje o izidu novega operacijskega sistema NI tehnični članek).

  6. enxen Says:

    licencirani bi morali biti uredniki. ti pa večinoma tako imajo ustrezno izobrazbo, ne? 🙂

    če so novinarji s svojim delom res sposobni ustvarjati javno mnenje, potem je prej, kot podeliti novinarjem licence, potrebno izobraziti ljudstvo, da bo začelo razmišljati kritično in s svojo glavo. tu je srž slovenske novinarsko – strokovne dileme.

  7. dronyx Says:

    @enxen, se absolutno strinjam. Če bi ljudstvo bilo sposobno ločiti zrna od novinarskih plev, potem ne bi potrebovali nobene licence, ker bi selekcijo naredil trg. Samo večina ljudi si želi biti manipulirana, vsaj po moje.

    Drugače sem pa pozabil pohvaliti Roka Praprotnika, ker se mi zdi blazno fino in lepo, da se zavzema za svoj poklic oziroma stroko. Namreč njegovo idejo vidim predvsem v tej luči, bolj kot željo po tem, da bi potrošnik dobil kvalitetnejše in relevantnejše informacije. To močno pogrešam v tehničnih poklicih, kjer praktično ne poznam nikogar, ki bi se za karkoli zavzemal. Zato pa je status teh poklicev v zadnjih 20 letih neverjetno padel in ti poklici sedaj že sodijo na dno družbene lestvice. Po moje se kaj takega ne bi smelo zgodili in krivi smo tudi sami, ker v naših vrstah ni nobenega Roka Praprotnika, ki bi pisal teze.

  8. Swizec Says:

    Racunalnicarji smo si krivi zato ker smo vecinoma po prepricanju nekaksni anarhisti in tudi ko kdo hoce kaj narest za ta poklic, ga ne podpremo, ponavadi se se celo norca delamo iz njega. Ali pa ko kdo skusa ustvarit sindikat (v silikonski dolini se je dogajalo lani in verjetno se kdaj prej) se nihce ne vclani, ker se boji prevelikega omejevanja ali nevemcesa, pac radi freelancamo.

    Predvidevam, da je v drugih tehnicnih poklicih podobno.

    Aja, pa btw, prej ko si omenil poklic “racunalnicarja” in kako je nicvreden. Naj ti samo omenim, da tak poklic ne obstaja. Smo namrec programerji, analitiki, sysadmini, dbadmini, informatiki in tako naprej. Res pa, da vecina neizobrazenega ljudstva tega ne loci in kdor se celo sam tlaci med “racunalnicarje” se mi skoraj malo smili, ker ocitno nic ne ceni svojega pocetja.

    Pa, mimogrede, ko ze pravis da lahko streznike administrira vsak. Bi te rad videl delati z eno resno server farmo, resno. Sem tudi jaz vcasih mislil kako je to simpl, da vsak mulc zna. Potem sem pa v roke dobil en manjsi produkcijski server, en samcat, in je precej bolj zajebano vse postimat kot zgleda.

    Da o resnem programiranju sploh ne govorimo 😛

  9. dronyx Says:

    @swizec, obstaja Fakulteta za računalništvo in tam ne dobiš naziva sysadmin, dbadmin, programer I., ne?

    Jaz sem nekoč bil sam za državotvorni resor z 150 ljudmi, kakšnih 4 ali 5 strežnikov (Lotus Notes, Netware, zenworks, Windows 2003…) in vse kar sodi zraven. Počel sem pa vse sam. Administriral strežnike, nameščal računalnike, pomagal ljudem (helpdesk), pisal manjše programe v Lotus Notesu, izvajal vsa javna naročila s tega področja, pisal specifikacije za projekte in še marsikaj. Danes ima isti resor službo za informatiko, šefa, še nekaj svetovalcev plus študente za fizična dela. Dela je bilo pa včasih res ogromno zaradi velike fluktuacije zaposlenih in stalnih selitev iz sobe v sobo. Sam sem pa na koncu izpadel bedak, ker se nisem zavzel za poklic, ampak sem ga celo osmešil. Tako je to. Mea Culpa in dobra lekcija. 🙂

  10. kekez Says:

    Ali naj si potem namalam na vizitko:
    Programer, analitik, sysadmin, dbadmin, informatik in tako naprej?
    Ali morda: računalnikar za vse razen za PCe in pripadajočo šaro?

    Meni je pa “smešno”, da (skoraj) nihče od mojih sošolcev ne dela v svoji stroki (elektro). Vsi so neki manžerji ali drektorji?
    Ali smo smo se zato dosti let tresli pred Poberajem, Slivnikom, Železnovom, Poznetom, Štukovnikom, Mlakarjem, Gyergyekom in drugimi?

  11. Swizec Says:

    “@swizec, obstaja Fakulteta za računalništvo in tam ne dobiš naziva sysadmin, dbadmin, programer I., ne?”

    Pa tudi naziva “racunalnicar” ne. Deli se na tri smeri na koncu, lahko postanes diplomiran informatik, programer ali neki v zvezi s hardwarom.

    Osebno sem programer ze vec kot 10 let (star sem 21 :P) in imam na vizitki napisano “Eccentric poet of software”, ker razumem programiranje kot umetnost in, po pravici povedano, se na ves glas smejem vsem, ki jih vidim da so samo diplomirali in postali programerji. Njihovi programi/koda so najvecji shit s katermi sem kdajkoli imel “uzitek” delati.

    Se enkrat, “racunalnistvo” ni poklic, ampak podrocje. To je kot “gradbenistvo” ni poklic ampak imas vse od zidarjev do inzenirjev in arhitektov. Vecina, ki na racunalnistvo mece slabo luc so na rangu navadnih zidarjev 🙂

  12. kekez Says:

    Ha, ha, programiranje pa umetnost?
    Tudi mi smo bili nekoč zanesenjaki in užitkarji.

    S časom spoznaš, da je programiranje navadno rokodelstvo oziroma obrt. Delodajalci pritiskajo na programerje, da štancajo programe kot za tekočim trakom in potem res, ali postaneš “zidar” ali (največkrat) pustiš to delo, da ga zate opravljajo Moldavci.
    Osebno grem programirat samo še kakšne mikrokrmilnik ali vsaj tehnični kos kode. Da bi se ukvarjal s konti in knjižbami? Ni teorije!

  13. Swizec Says:

    Ja no, si moras pa pac najt tako programiranje da je umetnost. Nihce te ne sili stancat programe kot po tekocem traku, ce si sposoben cesa vec.

    Tudi fotografija je samo obrt in dandanes lahko vsak naredi fotko … pa je vseeno ogromno umetniskih fotografov.

    Skoraj vsaka zadeva ima obrtnisko in umetnisko stran in samo od cloveka je odvisno s katero platjo medalje se bo ukvarjal.

  14. dronyx Says:

    @swizec, se strinjam z kekezem. Na programiranje kot umetnost gledaš sedaj. Čez 20 let ti bo jasno, da to ni nobena umetnost, ampak nižje vrednoteno delo v računalništvu. Danes se ti zdi blazno fajn, ko dobiš 500 € za neko PHP skripto, ki jo pišeš en teden. Ampak čez čas boš ugotovil, da imaš takih “črncev” na trgu kolikor hočeš. Jaz poznam nekaj ljudi, ki imajo že blizu 50 let, pa še vedno programirajo v Oraclu. To ravno ni zame neka kariera. Čeprav po moje to, kar se gremo pri nas in kar programirajo razni študentje, zame ni resno programiranje, ker takih programov lahko z copy/paste metodo napišeš kolikor hočeš. Resno programiranje je pa druga zadeva, ki zahteva projektni pristop in tam imaš običajno več dela z dokumentiranjem kode, kot s samim kodiranjem. Recimo malo ljudi ve, da je (bil) naš produkt (bolje rečeno pri nas kodiran) zelo popularen program za varnostno kopiranje v velikih sistemih HP Omniback. Ne vem pa, če to še vedno razvijamo pri nas?

  15. Swizec Says:

    No, po pravici povedano se s PHP skriptami, ki jih spises v enem tednu ne ukvarjam ze vsaj par let. S svojim trenutnim resnim projektom se ukvarjam ze 3 mesece, pa se bom vsaj se toliko let. Prejsnji vecji projekt pa je trajal dobro leto, da je prilezel na neko alpha verzijo … upam, da ga firma ni opustila, ker mi je bil res vsec.

    Enotedenske skripte pa prepustim raznim frameworkom in so zame samo filler, ki skrbi za konstanten stream denarja med cakanjem na kak resen projekt.

  16. chef Says:

    Hec je pa v tem, da se mene kot novinarja, ki piše večinoma o turističnih destinacijah (kam in kako z avtodomom, predlogi za smučarske izlete ipd.) enači z novinarji, ki pišejo o dnevnem političnem dogajanju in o črni ali družabni (Sonja Javornik) kroniki. Z obojimi nimam nobene zveze in sem na to pravzaprav ponosen.

    Namreč, s te strani praktično ne morem biti koruptiven, ker z münchensko oblastjo nimam nič. Jaz sem v bistvu nekakšna mešanica med novinarjem in piscem vodičev.

    Ker sem tudi urednik, imam pa preko še zunanje sodelavce, ki so po profesiji vse kaj drugega kot novinarji, za našo revijo pa pišejo potopise. Kam pa po Praprotnikovem sodijo oni? Brez formalne izobrazbe, brez mentorjev, čeprav so lahko vseeno odlični avtorji, ki jim morda s Praprotnikom ne seževa do kolen.

    Po drugi strani pa od časa do časa testiram kakšen avtodom, kjer se skorajda približam kolegom iz avto-moto novinarstva, ki jih pa marsikdo kar povprek obtožuje, da seveda hvalijo testirane avtomobile, če pa praktično ne potrebujejo avta, pa še bencin jih častijo, in da to pa ni več noben novinarski poklic.

    Kar je seveda neumnost. Tudi mi smo novinarji, samo na drugačen način. In jaz sem na to ponosen! Ker se mi ni treba metat na zobe pred tipi kot so Rupel in ker mi ni treba poročat o barvi Murkotovih gat.

    Da hoče nekdo vse to vreči v isti koš, je seveda neumnost. Sem pa tudi že slišal, da so ljudje iz DNS kakšnega avtomobilističnega novinarja obtoževali da saj on pa sploh ni novinar. In taki ljudje bodo potem odločali o nekakšnih licencah? Smešno.

    Diplomant FDV seveda nima pojma o tem kar počnem jaz. In potem naj bi mi bil en tak kekec mentor? Hvala lepa.

  17. enxen Says:

    A journalist (also called a newspaperman) is a person who practices journalism, the gathering and dissemination of information about current events, trends, issues, and people while striving for viewpoint that is not biased. Vir: Wiki

  18. enxen Says:

    Aja, pa še tole za vse, ki pišete(mo) o raznoraznih področjih in mislite(mo), da ste(mo) s tem že novinarji.

    Morda res znate(mo) pisati, a smo kljub temu lahko zgolj (neobjektivni) kolumnisti in ocenjevalci. Novinarji pa zagototvo ne. Prakticirajte(mo)skromnost in samokritičnost.

  19. PiPi Says:

    dronyx: zdaj se rece HP Data Protector, se pa se vedno razvija pri nas, ravno tako malo kdo ve, da se pri nas razvija tudi HP Operations Manager, se en izmed paradnih konjev HPja namenjen najvecjim podjetjem …

    .::PiPi::.

  20. dronyx Says:

    @chef se strinjam s tabo, a na drugi strani zame novinarji niso samo ljudje, ki pišejo o Ruplu, Patriah, ali notranji politiki. Ti si po moje enako novinar, čeprav pišeš o avtodomih in turističnih destinacijah. Novinarji so recimo zame tudi ljudje, ki v reviji Monitor pišejo vsak mesec o tiskalnikih in prenosnikih. In ne predstavljam si, da bi bil njim mentor nek diplomant FSPN. Če bi jaz tam delal, takoj pokam kovčke, če dobim takega “mentorja”, toliko ponosa pa imam. Lektorja vzamem z veseljem, mentorja pač ne.

    Nenazadnje, recimo če bi društvo pisateljev postavilo kriterije, da moraš imeti za to, da lahko objavljaš knjige ali pesniške zbirke neko formalno izobrazbo in za povrh še znanje vsaj dveh tujih jezikov, ki nista Srbščina ali Hrvaščina. Koliko literarnih del zaradi takega birokratskega predpisa ne bi nikdar izšlo in verjetno danes ne bi prebirali Balzaca, Tolstoja, Kafko in tudi ne Prešerna, ki je bil nek navaden advokat po profesiji, če se ne motim. A je kljub “manjku” formalne izobrazbe dosegel to, da se o njem vsak otrok uči že v osnovni šoli. Čudna so pota… 😉

    @Pipi, točno, sedaj sem se spomnil, da se imenuje Data Protector po novem. Po moje eden največjih programskih produktov, ki ga razvijamo pri nas. Mislim da Hermes Softlab (če sploh to še obstaja pod tem imenom – zadnje čase je malo slišati o njih). Sem pa nekaj časa nazaj govoril z nekom iz Hermesa, ki je omenil, da del produkta razvijajo tudi Indijci. Tako da…globalizacija pač.

  21. kekez Says:

    V Monitorju in Micru so bili tudi že moji članki, pa se nikakor nimam za novinarja.
    Že itak so mizerni honorarji, a po novem, če ne boš imel licence, bodo pa še nižji?

  22. dronyx Says:

    @kekez, glede definicij priznam, da se nikdar nisem v to poglabljal, tako da težko rečem. Meni se zdi, da si bil v tvojem primeru zunanji honorarni sodelavec, ki pa je nenazadnje lahko pripravil čisto novinarski članek. Saj dvomim, da v definiciji novinarja piše, katera področja sodijo pod novinarstvo, katera pa ne. Domnevam, da se redno zaposlenim na Monitorju (če obstajajo taki, jasno), ki so tam zaposleni predvsem zato, da pišejo prispevke, reče novinarji? Nenazadnje, nimam argumenta, da njim ne bi rekel novinar, če mi kot novinarko predstavijo neko smrkljo, ki z mikrofonom v roki teka za Šrotom (šefom SLS), ko gre iz sodišča in ga prosi za komentar. Potem se naj pa mediji najprej med sabo zmenijo, kdo so pravi novinarji, jaz bom pa ta dogovor sprejel.

    Glede računalniških revij je pa domnevam verjetno vsem izdajateljem v interesu, da nimaš veliko zaposlenih, ampak honorarcu stisneš 10 € za prispevek, pa imaš revijo za 300 € neto stroškov, ki se proda v 10.000 izvodih. Pa ni res. Poleg tega je ta trg premajhen po moje za vso to konkurenco. PCFormat, ki je bil bolj tračarska revija sicer, je že šel pod rušo, morda bo šel še kdo. SWPower se mi zdi, da bi bil lahko naslednji.

  23. ElQurc Says:

    medklic na poklic “računalničarja” 🙂

    imel sem čast in bil predstavljen človeku, ki je v bivši jugi organiziral, vodil, izdeloval itd. projekt, ki je deloval skoraj 30 (trideset) let. na njemu se je “vrtelo” okoli 75% vsega plačilnega prometa cele juge 😉

    juga je sicer prej crknila, ta projek pa okoli leta 2002 v BiH 😦

  24. ZigaK Says:

    ljudstvo je treba izobraziti 😆

  25. Tradej Says:

    Dr, malo offtopic (lahko brišeš komentar), ampak vseeno . Se ti da skupaj spraviti en zapis na temo ustvarjanja novih blogov? Kako npr na wordpressu odpreti blog, dodajanje bannerjev, uporaba RSSja in ostale uporabne stvari. Saj veš, kot je rekel že ŽigaK: “ljudstvo je treba izobraziti” 😉

  26. dronyx Says:

    @Tradej, se tudi sam komaj sproti privajam, ker na wordpressu imajo zaposlenega zelo delavnega človeka, ki stalno nekaj spreminja nadzorno ploščo. Tako da takšen zapis ne bi bil dolgo aktualen. Morda pa nekoč… 🙂

  27. pijanec Says:

    Takih zaščitenih poklicev je nekaj tudi s področja ekonomije, npr. revizorji, v tujini pa še pravzaprav vsi računovodje.

  28. Tradej Says:

    No, ideja je 🙂 ziher sem da obstaja veliko uporabnih stvari, ki jih navadni smrtniki sploh ne opazimo. Da ne govorim o tistem sexy rockerju v planici, ki me vedno znova nasmeji.
    Lp

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: