Vapour on Steam

Verjetno vsaj lastnik Kitajske restavracije, ki prodaja crknjene sterilizirane golobe kot raco v omaki sredi najbolj zahojene ulice Bronxa ve, da obstajajo med različnimi valutami menjalna razmerja, ki so odvisna od dnevne tečajnice. Tako recimo ne bo šel menjati Zimbabwejski dolar za Ameriški dolar v razmerju 1:1 ko ima pa Zimbabwe 11.000.000 % inflacijo, kar je največ na svetu in kjer očitno denar tiskajo hitreje kot dnevne časopise.

Ampak to, kar je večini logično, ni čisto jasno velikim igralcem zabavne industrije, kot je recimo servis za distribucijo računalniških iger Steam.

Steam je sicer zanimiva pogruntavščina za distribucijo digitalnih vsebin, predvsem računalniških iger za PC in je v bistvu podoben Applovem iTunes kar se tiče glasbe. Torej zakaj bi kupovali igre v trgovini in na klasičnih medijih (DVD), ko pa gre vendar za navadne računalniške programe, ki se jih enako lahko pretoči iz interneta, kot se pretaka piratske vsebine, le da se za to plača in je tako zadeva povsem legalna in pridobiš ustrezno licenco.

Prednost take distribucije je na strani prodajalca vsekakor v manjših stroških, saj fizično trgovino in prodajalce zamenja spletna trgovina, zmogljivi strežniki in dovolj hitre povezave v internet.  Poleg tega odpade cela vrsta ljudi, ki masovno štanca DVDje in te potem pakira v škatle.

Glede prednosti za kupca pa že nisem čisto prepričan.

Teoretično naj bi bile cene nižje zaradi nižjih stroškov, ampak žal po mojih opažanjih so lahko celo višje, kot pa so v trgovini, kjer dobiš zraven še lično zapakiran medij. Nekateri vidijo prednost tudi v tem, da lahko kupuješ iz naslonjača in da dobiš igro teoretično hitreje, kot če moraš ponjo v trgovino. A to drži le v primeru, če si lastiš zelo hitro internetno povezavo, najbolje optiko z vsaj 20 Mbs, kajti pretakanje 14 GB velike igre tipa GTA IV prek 1Mbs linije ni nikdar hitreje od tega, če se  jaz usedem v avto in grem v trgovino. V tem času, ko se to pretoči na računalnik, jaz pridem do Velike Britanije in nazaj, če je treba, ali pa mi škatlo poštejo po pošti in jo dobim naslednji dan.

No in pred kratkim je ta servis za distribucijo računalniških iger uvedel novost.

Poleg plačila v ameriških dolarjih, je po novem možno plačati tudi v naši valuti evru in Britanskem funtu. Ampak kako! Cene so enostavno ostale enake, oziroma je za Steam menjalno razmerje evro : dolar kar ena proti ena. Če si iz ZDA, se ti ob ceni prikaže USD, če si državljan EU pa €. In spletni servis seveda ve od kje prihajaš glede na IP naslov računalnika, tako da če hočeš plačevati v USD, kar je seveda ob takem menjalnem razmerju vedno ugodneje, moraš iskati ali znance v ZDA, ali pa kupovati prek proxy strežnikov na njihovem ozemlju. To je pa jasno povzročilo takoj malo revolucijo pri EU uporabnikih te storitve, ki so se masovno temu uprli in na Steam zlili po moje povsem upravičeno veliko gnojnice in negodovanja prek spleta.

Kaj takega si verjetno ne bi upala privoščiti najbolj zahojena internetna štacuna pri nas, kaj šele “ugledna” spletna trgovina, ki obrne na leto  stotine milijonov USD.

Je pa Steam po moje problematične še zaradi ene zadeve.

Namreč Steam ni samo servis za digitalno distribucijo in prodajo računalniških iger, ampak je hkrati tudi platforma za registracijo nekaterih iger hišnega proizvajalca Valve, znanega po igrah kot so Half Life, Team Fortres in podobne.

Namreč ko ti kupiš povsem legalno v trgovini ali prek spletnega servisa Steam njihovo igro, moraš imeti odprt uporabniški račun, na katerega je potem vezana licenca. Tako enkrat registrirana in nameščena igra v bistvu ni prenosljiva in kot taka ni vredna rabljena nič. Lahko jo sicer kupiš kot darilo in jo potem registrira nekdo drug, komur jo pač podariš, to je pa tudi vse. Praktično je tako igra kupcu samo posojena za uporabo in nič več.

Ampak vsaj v ZDA (kako je drugje ne vem) obstaja tako imenovana First sale doctrine, ki mi naj bi omogočala, če jaz pravilno razumem angleško, da kljub vsemu lahko prvič prodam licenčni izdelek kot rabljeno kopijo in to je v ZDA kot kaže njihova pravna praksa tudi iztožljivo.

The doctrine allows the purchaser to transfer (i.e., sell or give away) a particular lawfully made copy of the copyrighted work without permission once it has been obtained. That means that copyright holder’s rights to control the change of ownership of a particular copy end once that copy is sold, as long as no additional copies are made. This doctrine is also referred to as the “first sale rule” or “exhaustion rule”.

Morda bi o tem vedel kaj več povedati kdo iz SAZASa, sam namreč nisem pravnik in  morda kakšne termine ne razumem pravilno. Ampak toliko pa znam angleško, da razumem, da zgoraj navedena politika Steama, vsaj kar se tiče neprenosljivosti enkrat registrirane računalniške igre, verjetno ne zdrži pravne presoje, kajti jaz tako nimam pravice, da bi rabljeno igro prodal prvič naprej.

Seveda proizvajalci programske opreme najprej pomahajo s svojimi EULA (End User License Agreement), kjer lahko konec koncev napišejo, da je kupce popolni moron v prvi točki, ampak kot vse kaže to kot rečeno pri pravni presoji ne zdrži (naj me prosim SAZAS popravi, če se motim):

Software publishers claim the first-sale doctrine does not apply because software is licensed, not sold, under the terms of an End User License Agreement (EULA). The courts have issued contrary decisions regarding the first-sale rights of consumers.

Da je temu res tako in da doktrina ni samo mrtva črka na papirju, priča tudi tale primer uporabnika programske opreme proti Autodesku:

In 2008, in Timothy S. Vernor v. Autodesk Inc.[3], a U.S. Federal District Judge in Washington rejected a software vendor’s argument that it only licensed copies of its software, rather than selling them, and that therefore any resale of the software constituted copyright infringement. Judge Richard A. Jones cited first-sale doctrine when ruling that a reseller was entitled to sell used copies of the vendor’s software regardless of any licensing agreement that might have bound the software’s previous owners

Če bi živel v ZDA, potem bi moja ekipa odvetnikov že imela delo v primeru dr. Onyx versus Steam. Tako pa, kam naj se pritožim? Sazas?

8 Responses to “Vapour on Steam”

  1. Mischa Says:

    @Dr. Onyx: Preberi si vsaj enkrat, da ti bo jasno. Preberi še tale del.
    Piše vse o čem si ti pisal, pa ti zgleda ni jasno.
    Majo svoja pravila igre in to je to!
    Še eno vprašanje.
    Kakšne zvrsti špilov največ špilaš kot vidim, pišeš samo o streljačinah.

  2. dr. Onyx Says:

    @Mischa tam res vse lepo piše, se pa z njihovim načinom kljub vsemu ne strinjam. Tako ne z menjalnim razmerjem 1:1, kot tudi ne z neprenosljivostjo iger. Sicer nisem nič še kupil prek Steama, sem pa računal, da bodo cene vsaj 30% nižje kot v trgovini, kar nikakor ni res. Drži pa, da imajo včasih zelo ugodne razprodaje, kjer se da dobiti kakšno dobro igro za bagatelo. Recimo trenutno dobiš v novoletni akciji Bioshock za 5 € ali 5 USD. Ampak tudi običajne trgovine poznajo akcije, da o rabljenih igrah ne govorim. Res pa je, da se založniki na vse načine trudijo trg rabljenih iger pokončati, ker odžira dobičke.

    Največ igram streljačine za sprostitev stresa, ker sicer bi se moral pretepati po gostilnah (sedaj recimo igram Left 4 Dead, vsak dan eno dozo). Včasih me obsedejo dirkalne igre in potem nekaj časa špilam samo to. Nimam pa toliko časa, da bi se šel kakšne strategije ali celo WoW, ker za to moraš pa biti vsaj brezposeln in imeti žensko, ki vse naredi zate, da ti lahko potem samo igraš 20 ur na dan.

    Škoda, da ne delam v kakšni firmi, ki bo zaradi finančne krize skrajšala delavni čas na 4 ure. Plačo dobiš enako, ker razliko krije država in imaš še bonus 4 ure časa na dan, da pobijaš digitalno golazen. Če ni to lepo in do nas krivično, ki imamo obvezno 8 urno prisotnost.

  3. kekez Says:

    Če pokomentiram prvi del okoli inflacije. Tole je zdaj namreč zanimiva tema. V času krize je veliko strahu pred potencialno deflacijo. Dolgo časa mi ni bilo jasno, zakaj je to tak problem. Bivšemu Jugoslovanu nekako ni bilo jasno prvi hip, zakaj je deflacijo tako težko spremeniti v inflacijo. Poženeš tiskarske stroje v Topčideru, pa je…

    Ampak ne! Ko si enkrat del globalnega sveta in celo z globalno valuto, ni tiskarn na svetu, ki bi lahko sproti natisnile in spravile v obtok toliko denarja kot ga na hitro izgine na borzah in drugih finančnih okoljih. Realno to ni možno, saj denar IZGINJA lahko milijarde dolarjev ali evrov na uro. Menda je samo nekaj Rusom (dejanskim fizičnim osebam) do zdaj izginilo že 100 milijard evrov.

  4. dronyx Says:

    @kekez, ne verjamem, da kdo v času deflacije uničuje denar, tako kot ga v času inflacije tiskajo. Enkrat smo o tem že debatirali na nekem forumu, samo si nisem čisto zapomnil poante, kako je z gotovino (fizičnim denarjem). Baje pa je gotovine v obtoku bistveno manj, kot so pa prihranki v bankah ali pa vrednosti delnic na borzah. Borze so pa sploh en velik vapourware, kar se je izkazalo sedaj. Dokler nimaš pravega denarja v rokah, je vse to bolj megla, pa še ko imaš pravi denar enkrat v rokah, ti ga lahko inflacija vsega pobere, kar smo videli v pokojni Jugoslaviji. Je pa tudi res, da nihče v času globalne evforije na borzah ni govoril o tem, da borze ustvarjajo nerealno velike zaslužke, ki tudi nimajo pokritja. Za najbogatejše Ruse me pa ne skrbi, kakšen drag igralec manj za Chelsea, kakšna malo manjša jahta, ki nima priveza za helihopterje, pa bo šlo. 🙂

  5. kekez Says:

    Saj to je poanta, nima veze ali ga tiskajo, ali ga fizično uničujejo (kar ga ne).

    Večina denarja v obtoku je v nefizični obliki in ga “banke same delajo”. Evo poenostavljen primer kroženja fizičnega denarja (za nakazan – virtualni – denar je še lažje):
    1. Banka ima 100 enot začetnega denarja, ki ga posodi kot posojilo.
    2. Posojilojemalec s tem nekaj kupi in plača trgovini.
    3. Trgovina zvečer prinese dnevni izkupiček nazaj v banko.

    Denar ima torej spet banka in ga lahko naslednji dan spet nekomu posodi (od točke 2 dalje) poljubnokrat. Po 10 iteracijah je s samo 100 enotami dejanskega denarja posodila 1000 enot denarja. Na trgu je torej ogromno nekega virtualnega denarja in stvari, ki so s tem kupljene.

    Potem pride kriza in veliko stvarem cena enormno pade (delnice, nepremičnine, pa tudi čisto običajne stvari), veliko dolžnikov tudi bankrotira. Zato VIRTUALNI denar dejansko izgine. Dolžnik bankrotira (ne vrne dolga), njegovo premoženje pa je izgubilo ceno.

  6. Ležalnik pika Com Says:

    Ne gre za izpuhtevanje denarja 🙂 gre za to, da se deflacije včasih ne da premagati niti z neomejenim tiskanjem denarja… ker če se vsi bojijo krize, potem vsi varčujejo in dajejo dodatni denar samo v nogavico za hude čase. Tak pa ne vzpodbuja povpraševanja in ne dviga cen.

  7. dronyx Says:

    Ne razumem pa, zakaj bi bila deflacija zame nekaj slabega, mislim iz mikroekonomskega vidika? Pocenil se nam je bencin, kar je dobro. Zmanjšanje povpraševanja pomeni, da si kot kupec oziroma potrošnik v veliki prednosti. Spomnimo se neurja poleti, ko je toča razbijala strehe in so krovci zaradi velikega povpraševanja močno dvignili ceni (kljub nesreči jasno). Ko ni povpraševanja, se jaz za ceno lahko pogajam in bom verjetno streho prekril bistveno ceneje. Tako da jaz v tem trenutku vidim same pluse deflacije. Da ne govorim o tem, da so danes mnoge delnice zelo poceni in recimo, kdor bo čez 10 let pogledal tečajnice, se mu bo verjetno zelo smejalo. 🙂

  8. Lezalnik pika Com Says:

    Cene padajo, proizvodnja pada, plače padajo, kar spet vzpodbuje nizanje cen in deflacijo… ni pa nujno.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: