Naprava za hibernacijo

Če bo kdo razvil v bližnji prihodnosti kaj podobnega za domačo uporabo (lahko tudi v sklopu bele tehnike), sem jo pripravljen brezplačno preizkusiti in nase prevzamem tudi celoten riziko.

Jaz si tako napravo predstavljam nekako kot narobe obrnjeno (ležečo) zamrzovalno skrinjo, lahko tudi črne barve v slogu Gorenjevega designa Ora Ite, kjer na LCD panelu (ali seveda kakopak prek iPoda) odtipkaš datum in uro, ko se želiš ponovno obuditi nazaj med žive, ves ta čas pa te naprava zamrzne zaradi mene lahko tudi pod absolutno ničlo, samo da me zna potem segreti nazaj na delovno temperaturo. In če bi se dalo, bi tole napravico preizkusil ravno nekje v tem času, ko bi mi prišla zelo prav.

Kaj je lepšega kot to, da okrog novega leta oblečeš samo svetlo modre spodnje hlačke iz satena, odtipkaš datum 05.01.2009 06:00, se uležeš v mehko oblazinjeno skrinjo, si na prsi pričvrstiš štiri krokodilčke s senzorji, ki merijo osnovne življenjske funkcije in…zapreš pokrov. Trije piski so potem zadnje, kar se še spomniš, nakar sledi hibernacija. Klinična smrt iz katere se da priti nazaj samo ob vnaprej določenem času, ki si ga vtipkal prek iPoda, če seveda ne zmanjka medtem elektrike. Kar bi znalo biti pa en velik šit.

Iz tega je upam razumljivo, da nikakor nisem nek velik ljubitelj (pred) Novoletne evforije in vsega, kar sodi zraven, vključno z županovim ognjemetom na moje stroške. Zame je pač Novo leto zgolj še eden izmed običajnih dni, le da ga spremlja veliko kravala in pokanje petard ter da je spored na TV “prazničen”. Prazničen pa pomeni  v bistvu samo praznično zanič, torej enako zanič kot vse druge dni, le da ga raztegnejo do zgodnih jutranjih ur naslednjega dne. Še največja natega od vsega na TV pa so silvestrske oddaje, ki so vse po vrsti posnete vnaprej, tako da ti oni nazdravljajo v bistvu na playback ali pa celo zavrtijo kakšno staro oddajo izpred nekaj let. Pa večina tega niti nima zamar, važno da se pije in predvsem meče eksplozivna telesa.

Nisem pa tudi nek velik ljubitelj nakupovanja daril, ki sodi v ta čas.

Gužve v trgovinah so obupne, kar v meni razvije občutek klavstrofobije in homofobije, parkirnih prostorov povsod premalo, a to je samo eden od razlogov.

Žal nimam preveč dobro razvite domišljije, kakšna darila kupiti za koga. Če bi bilo po moje, bi vsakemu stisnil v roke desetaka in zaželel srečnega in zdravega. Samo to je tudi bolj tako tako. Medtem ko se nekdo od srca razveseli 10 €, ker si bo končno lahko kupil nekaj, kar si že dolgo želi ali pokril vsaj za silo minus prek odobrenega limita na TR, se drugemu to zdi pod častjo, kot da bi dal denar kakšnemu klošarju (darilni boni sodijo v isto kategorijo). Tako sem še vsako leto, če sem se odpravil po nakupih daril, zagonil praktično skoraj cel dan, da sem našel nekaj vsaj približno takšnega, kar je bilo meni všeč kot darilo. Jasno, za vsakega nekaj takega, kar sem ocenil, da ne bo zabrisal v smeti takoj, ko zaprem vrata za sabo. Čeprav potem v resnici verjetno je.

Kar se tiče daril zame, jaz že vnaprej povem vsem, da nočem nič, ker bom zelo verjetno zabrisal v smeti in imam te krame vrh glave dovolj. Brez zamere. A kljub temu včasih dobim kakšno zadevo in večinoma so to šamponi, parfumu, after shave vodice in podobna bižuterija kemične industrije. Ampak jaz v kopalnici uporabljam samo indijsko milo in indijsko zobno kremo, s katerim se oskrbujem v neki trgovinici z nekakšno ezoteriko na Trubarjevi. To je od kozmetike praktično vse, kar potrebujem. Vseh teh ostalih industrijskih prepartov za nego telesa in duha se na daleč izogibam.

Moj oče je nekoč delal v eni takšni tovarni (Ilirija Vedrog) in tudi hodil še v socializmu na tečaje k Nemški Welli ter je tako zelo dobro poznal, kaj vse mešajo v te preparate in to je tako kot pri hrenovkah. Dokler ne greš v klavnico oziroma pogledat proizvodno linijo, so okusne, ko enkrat vidiš, kako so narejene, se jih nikdar več ne dotakneš. In bistvo raznih šamponov so zelo agresivne kemikalije, kot je recimo amoniak. Jaz sem enkrat doma samo povohal v stekleničko z amoniakom in v hipu so možgani skoraj otrpnili, občutek je bil, kot bi mi lezlo celo mravljišče po glavi.

In tako imam v kopalnici za dve polički teh preparatov, vse pa sem dobil kot darila. Najstarejši parfum (per uomo) ima po moje že kakšnih deset let in je seveda še neodprt. Enkrat si moram vzeti čas in vse te flaške zabrisati v smeti. Je pa res, da je verjetno kozmetika še najbolj enostavna za nakup kot darilo. Greš lepo v prvo malo bolje založeno drogerijo in zmečeš v košaro vnaprej aranžirana darila. Samo paziš, da ne pomešaš daril za deklice in fantke, sicer pa smo si danes tudi glede tega praktično enaki in lahko tudi dekleta koristno uporabijo tako peno za britje, kot tudi vodico za po britju.

V bistvu pa še najraje kupujem darila otrokom, ker so najbolj srečni, če jim daš eno navadno čokoladko.

Samo sestra mi je prepovedala nositi nečakinji čokoladke, ker da ima njen otrok sladkorno. Ne pravo bolezen, ampak je zasvojena s sladkarijami, ker potem ne je ničesar drugega.

In tako pridem pred dnevi k nečakinji na obisk. Pa sem se hotel malo pohecati in ji rečem “Hani, ali boš čokoladko?” Tamala obstane kot vkopana sredi hodnika, ker je zaslišala magično besedo. Potem se po nekaj sekundah obrne k meni, očke se ji kar svetijo od pričakovanja in reče samo “Ja.” Jaz pa odgovorim tako,  kot ona običajno odgovori mamici, če ji reče, da naj kaj naredi (pospravi igračke, mizo…). “Neeeee”. In kaj hujšega. Nekaj časa me nepremično gleda, kot da ne more verjeti, da je prav slišala, potem pa se naenkrat začne neustavljivo jokati in nihče jo ni mogle več potolažiti. Solzice so lile v potokih.

Jebeš Novo leto (pa četudi se temu pojavu reče pravilno novo leto).

Preberi še:
Pršut za muslimane

Advertisements

5 Responses to “Naprava za hibernacijo”

  1. Mischa Says:

    @Dr. Onyx: Novo leto se piše z malimi črkami..

  2. dr. Onyx Says:

    SSKJ (slovar slovenskega knjižnega jezika) v določenih primerih dopušča možnost pisanja velike začetnice pri določenem prazniku, če želimo izraziti neko globoko čustveno navezanost in pomembnost praznika (VIR)

    Jaz z veliko začetnico za Novo leto izražam globoko čustveno nenavezanost na ta “praznik”. Sicer pa kot že večkrat rečeno, jezik je področje, kjer si privoščim osebno svobodo kot kuhar iz Muppet showa.

  3. Kroko Says:

    Dr. Onyx sreča pravopis, legendarno. Sem vedel, da te bo prej ko slej prijelo. Sedaj pa le še urediš tisto malenkost s predlogi (s/z, k/h), pa si naš. Ne vem sicer kdo mi smo, ampak to trenutno niti ni pomembno. 😀

  4. dr. Onyx Says:

    @Kroko: We are they. And they live (po tem bi lahko posneli horror movie).

  5. chef Says:

    Midva sva danes s praznovanjem Novega leta naredila takole:

    Zapeljala sva se na postajališče za avtodome v Lucci, ki je definitivno najbolj dolgočasno mesto kar sva jih v zadnjem tednu obiskala. K sreči je scalo, tako da naju ni niti zamikalo, da bi šla na grupno zabavo na Napoleonov plac.
    V kibli sva si pripravila skromno večerjo, se šla “uganjevanje živali”, potem pa čitala, dokler nisva zaspala. OK, bilo je še nekaj, ampak mi je prepovedala govorit o rdečih korzetih. Kakorkoli, malo pred polnočjo so naju zbudili sosedi, ki so začeli razgrajat s petardami. Miru ni bilo do kakšne enih zjutraj, potem sva lahko končno nazaj zaspala.

    Kar se pa tiče kozmetike – sem mislil, da sem edini negej, ki je nor na domače izdelke. Jaz prav uživam v kupovanju naravnih mil. Tudi tokrat sem kupil nekaj iz oliv.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: