Hrvaška na osi zla

Če bi bili mi ZDA, bi verjetno v nadaljevanju dobrososedskega merjenja mišic sprožili obsežno akcijo iskanja nahajališč orožja za množično uničevanje na ozemlju vsem nam tako drage sosede, ki ima za povrh vsega  na svojem dvorišču še nedvomno eno najlepših obal tega planeta, kar za naših nekaj kilometrov pretežno pristanišča ravno ne bi mogli trditi.

Ampak ker to nismo, se bomo morali zadovoljiti samo s tem, da jim kar se da otežimo njihovo približevanje EU in tako čim bolje izkoristimo pozicijo, v kateri smo. To pa je že polnopravno članstvo v EU, za katerega se bo morala Hrvaška v prihodnje še malo potruditi. In kako se to počne, smo se lahko lepo naučili, ko smo se sami srečali s podobnim problemom ob našem približevanju EU.

Poleg tega je zadnji spor glede veta na pristopna pogajanja blagodejno vplival tako na homogenizacijo nacije, kot tudi političnega prostora, saj danes pri nas skoraj ne najdeš nikogar, ki bi takšni odločitvi kakorkoli nasprotoval ali oporekal. Naša politika, od Jelinčiča do Turka, si je praktično enotna v tem, da je ta poteza nujna za zaščito nacionalnih interesov in celo v ozadje je potisnjeno vprašanje, kdo je bolj zaslužen za odločni NE Hrvaški – Janša ali Pahor.

Se je pa tudi tokrat lepo pokazala stara modrost, da če želiš doseči notranjo homogenizacijo (ki po moje ni nujno dobra), potem moraš najti skupnega zunanjega sovražnika. In sedaj ga imamo. V Hrvaški.

Ta odločitev verjetno deluje za mnoge kot nekakšen painkiller (tableta proti bolečinam) oziroma kompresijska obveza za vse naše odprte rane in travme, ki pestijo zgolj na papirju dobre medsosedske odnose ves ta čas od osamosvojitve in vojn na Balkanu naprej, kjer je Hrvaška, po mojem videnju in razumevanju stvari, pasivnost Slovenije ob napadu JLA dojela enostavno kot izdajo. Teh ran pa je cela vrsta, od  sporov glede meje na morju in kopnem, do zadnjega nizkega udarca v naše mednožje in ponos, ko naj bi Hrvati enostavno zaradi enega navadnega golf igrišča in nekih političnih interesov razlastili Slovenske lastnike parcel na Hrvaškem in to za minimalno odškodnino. Kaj takega bi bilo po moje težko verjetno celo v komunizmu, kaj šele v kapitalizmu, kjer je zasebna lastnina sveta.

Sam sem, kar se tiče Hrvaške, čez to državo naredil križ že nekje na sredini 90 let, ko sem nazadnje prestopil Slovensko – Hrvaško mejo in jo verjetno še dolgo ne bom, ne glede na to, če jim uspe priti v EU. Zame meja med Hrvaško in Slovenijo ni samo meja, ampak Kitajski zid.

O tem sem že vsaj enkrat pisal, pa bom še enkrat, ker to zadnjo potezo in odločni NE Hrvaški razumem tudi kot moj painkiller.

Kmalu po koncu vojne na Hrvaškem, nekje sredi 90 let, sem šel kot eden izmed redkih turistov takrat na Hrvaško obalo in sicer na  Murter.

Na poti nazaj, nekje od Zadra proti notranjosti države (cesta A1 – kar je bila sicer napaka, ker nisem šel tudi nazaj po Jadranski magistrali), vozim v koloni z ostalimi redkimi turisti, Nemci, Italijani, pa še kakšen Čeh bi se tudi našel. Cesta je povsem ravna, kot v kakšni Nevadi. Praktično kolikor daleč seže oko zgolj ravna črta asfalta, na katerem se še vedno poznajo gosenice tankov, zaradi česar avto nemirno vibrira med vožnjo. Ob cesti pa sem ter tja kakšna hiša brez fasade in na njej napis “Ovde se uselio …” (očitno nekoč Srbske hiše).

In tako zagledam ob cesti, praktično v grabnu, znak za delo na cesti in omejitev po spominu nekje na 30 km/h. Ampak delavca, kaj šele kakšnega stroja, nikjer niti blizu. Jaz pa peljem z ostalimi lepo v koloni z potovalno hitrostjo kakšnih 80 km/h. A glej ga vraga Hrvaškega, za nekim grmom pa policijska patrulja, ki pazljivo opazuje mimo vozeče avtomobile in ko zagleda slovensko registracijo, me takoj z liziko usmerijo iz kolone ob cesto. Ampak samo mene, ostale niso imeli niti zamar.

Policajac (Hrvaški): “Jeste videli onaj znak za ograničenje brzine?”
Onyx “Jesam, ali jaz vozim u koloni …” odgovorim v polomljeni hrvaščini, pri čemer slutim, kaj me čaka.
Policajac: Nemaš ti tu šta da misliš, kazna za ovaj prekršaj če bit…”

Po spominu me je ta lekcija stala nekaj 100 takratnih mark, zame takrat ogromno denarja, pri čemer se tip v sumljivi uniformi, ki je bila videti, kot da bi jo sam sešil doma, ni zadovoljiv z markami, ki sem jih imel takrat edine še v denarnici kot zlato rezervo na poti domov, ampak sem moral pešačiti nazaj do neke gostilne in tam zamenjati denar ob seveda skrajno neugodnem menjalnem tečaju.

Zgolj domnevam lahko, da je bilo vse to skupaj precej dobro uigrana kombinacija policijske zasede in menjalnice, jaz pa kot Slovenec najbolj primerna žrtev. In tu opravičilo, da so bili ti kraji hudo ranjeni med vojno, pri meni ne šteje nič, poleg tega je bila večina populacije tu pred vojno Srbska in so zbežali iz svojih domov med eno izmed Hrvaških ofenziv. Če pa so že te policijske zasede bile mišljene za “neprostovoljno pomoč” od vojne prizadetim krajem, pa bi se lahko držali uravnilovke in okradli še kakšnega Italijana ali Nemca. Ampak niso, ker so njih očitno imeli za prijateljske države, mene pa pač ne.

No in ob tej priliki sem se zaobljubil, da mene Hrvaška ne vidi NIKDAR VEČ in od takrat naprej sem na morje hodil samo še v Grčijo z letalom, ali pa na našo obalo. Mejnega prehoda s sosednjo državo pa nisem prečkal več.

In tako bo ostalo, razen če painkiller res ne prime in jim to škandalozno obnašanje oprostim. To pa bo verjetno šele po mnogih letih, ko bodo morda postali celo normalna EU država in bodo tudi traume državljanske vojne pozabljene ter bodo mene obravnavali enako, kot ostale turiste iz njim prijateljskih držav.

Podravka juhe bom pa kljub vsemu še naprej kupoval, ker juhe pri tem niso nič krive.

Preberi še:
Rešitev problema južne meje

Advertisements

16 komentarjev to “Hrvaška na osi zla”

  1. ani Says:

    Jaz pa zadnja leta vsako leto grem na Hrvaško in niti enega incidenta nisem (še) doživela. Vedno govorim slovensko (tud zato, ker tako slabo znam hrvaško). Neprimerno več neprijaznosti sem večkrat doživela na slovenski obali 🙂

  2. dronyx Says:

    @ani, časi sedaj so bistveno drugačni kot takrat, čeprav jaz še vedno vsako leto poslušam zgodbe, kako Slovence na lipi naši obali tretirajo drugače, kot druge turiste. Takrat pa so na nas gledali dobesedno kot na izdajalce, ki so JLA dopustili, da se je umaknila na Hrvaško in tam aktivno sodelovala v državljanski vojni. To po moje bistveno bolj v podzavesti zaznamuje naše odnose, kot vse težave z nekaj kvadrati zemlje.

  3. En Kovač Says:

    Jaz v lepi njihovi tudi še nisem doživel, da bi me drugače obravnavali, kot druge turiste. Verjamem pa, da se najdejo primitivci, podžgani tudi z medsosedskimi političnimi “nesoglasji” in te tretirajo kot sovražnika. Povsod jih najdeš, sigurno tudi pri nas.

    Zanimiva pa je bila izkušnja z dopustom v Črni gori, takoj po koncu vojne v Hrvaški. Nikjer nobenega turista, razen na obali komaj kakšen. Pri ljudeh, sploh v notranjosti, pa nisem imel niti najmanjšega občutka, da me tretirajo kot sovražnika, čeprav smo še pred kratkim bili v vojni. Prej bi rekel, da smo bili prijatelji. E, tega pa na Hrvaškem res nikoli nisem doživel.

  4. kekez Says:

    Jaz tudi zaradi številnih pripetljajev ne dopustujem več na Hrvaškem. Razen s kolegi gremo še kdaj jadrat, saj tam si itak na svoji barčici in potem imajo priliko za teženje samo občasno.
    Tako nas npr. letos na otočku zraven Hvara niso pustili v gostilno dokler ne kupimo vinjete, nekje drugje so nas na kavo poslali v Piranski zaljev itd.

    Počasi se nam je tudi pri tem nabiralo in prišlo do roba. Tako smo se že kar odločili, da bo tudi naslednje jadranje po Jonskem morju.

    Ravnokar pred nekaj tedni pa so Hrvati zabili še zadnji žebelj v turistično jadralsko krsto. Namreč zakonsko so razveljavili slovenske pomorske dokumente in zdaj uradno tam nimam več kaj početi:
    http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1564

    S tem, da v Sloveniji ta izpit narediš s švicem (in plačilom nekaj malega kolekov), na Hrvaškem pa z denarjem (preprosto ga kupiš za ~200 ojrotov)

  5. gregac Says:

    //sarkazem on
    če bi ves denar in energijo vložili raje v premirja in pogajanja vložili v izdelavo dvometrskega betonskega zida in 10 metrskega minskega polja ob slovensko-hrvaški meji, bi lahko polagali že drugi pas 10 metrskega misnkega polja
    //sarkazem off

    jap, midva z mojo tudi prakticirava raje Grčijo kot Hrvaško za glavni dopust, je pa res da vsake toliko časa skočiva na obisk kolegom na hrvaško obalo. jeba ja.

  6. dronyx Says:

    Jaz osebno ne podpiram prekomernega napenjanja lokov in razkazovanja moči do Hrvaške, še manj se mi zdi primerna oblika pritiska kakršnakoli organizirana blokada, pa naj si bo to kupovanje njihovih izdelkov ali izbira destinacije za dopust. Jaz sem se pač sam zase odločil, da jih enostavno ignoriram in to je moja demokratična pravica. Kar se tiče morja, je bila včasih Grčija z letalom skoraj cenovno zame bolj ugodna, kot če bi šel na Hrvaško s svojim avtom. Pa tudi z Grškimi policaji nisem imel niti enega samega stika, kaj šele neprijetnega.

    @gregac Jaz nisem nikdar videl kakšnega iskrenega in velikega interesa, da bi se nakopičene probleme reševalo. Večinoma sta jih obe strani imeli vedno nekje varno spravljene v predalu in jih povlekli na dan samo takrat, ko je komu to slučajno ustrezalo za domače politične potrebe. Recimo za volitve.

  7. partizan Says:

    Kot da so Grki kaj boljši od Hrvatov – še hujši cigani so. Samo da so do vseh, mi tam tolko ne izstopamo! Južno od Kolpe se začne ciganija!

  8. gregac Says:

    uf en typo v sarkazmu, pravilno je >>če bi ves denar in energijo kot v “premirja in pogajanja” [posledično mislim tu tudi na vloženo delo medijev in seveda posameznikov, glede podpihovanja in potenciranja itd] vložili v… <<

    @partizan, to verjetno ti govoriš iz lastnih izkušenj, a? Glede na to, da sem bil na letovanju v Grčiji in na hrvaškem par-krat v hotelu, so me samo na hrvaškem “prijazno” pospremili s terase hotela, katerega sem bil gost, ker nisem ničesar naročil ampak sem samo bral knjigo…

    Je pa res, da se je to zgodilo, ko so imeli še Hrvati v lastništvu hotele na obali, sedaj pa jih je polovica v Istri že tako ali tako v lasti tujcev, kar se pozna na kvaliteti storitve (v plus seveda) za približno, da ne dlakocepim, cca 1000%

    Sicer pa že vidim scenarij, Hrvaška v EU, posestvi na hrvaškem bodo lahko kupovale vse članice EU razen Slovenije.

  9. rockstar1707 Says:

    Eh, še najslabše od vsega je, da vse skupaj napihujejo in spodbujajo še mediji… Potem se priključi še ultrapopularni Facebook, ki očitno postaja pribežališče ljudi, ki bi sicer radi kaj povedali, pa se raje skrijejo za računalnikom in od tam modrujejo… No, vse skupaj pa slej ko prej rezultira v čisto nepotreben nacionalizem.

    Če so hrvaški politiki slabi (ali karkoli že), to še ne pomeni, da so takšni tudi kar vsi ljudje. Jaz osebno na Hrvaškem še nisem imel težav. In jih tudi nisem imel v Grčiji. Sem pa zelo dobro videl (ne)prijaznost Grkov, npr. do Makedoncev. Pa tudi do nas so se nekateri obnašali, češ kaj pa sploh delate tukaj…

    Skratka, medije, facebook ipd. bi moral po mojem nekdo ustaviti, ker čisto nič ne pomagajo pri vsem tem, ampak delajo samo škodo.

  10. dronyx Says:

    @rockstar1707, kar se tiče medijev so ti večinoma v privat lasti in servirajo ljudem to, kar si želijo. Mednacionalno sovraštvo je hvaležna tema. Za Facebook pa nisem čisto prepričan, da je njegova vloga slaba. Če je alternativa nemiri na ulicah, molotovke, zažgani avtomobili, pretepeni demonstranti in uničene trgovine ter na drugi strani neko verbalno izraženo sovraštvo prek facebook skupin, ki do mene ne sežejo, ker niti nimam kreiranega profila, potem se mi zdi rešitev z facebookom primernejša. Če bi bil pa vmes logični In operator ter bi se facebook samo koristil za organizacijo sovražno nastrojenih množic, ki bi se potem zgrnile na ulice, potem je pa to slabo. Ampak tako daleč v odnosih z Hrvaško še nismo prišli.

    In da ne bo nesporazuma, jaz imam z Hrvati praktično res samo zgoraj opisano negativno izkušnjo, je pa res, da praktično več kot 10 let nisem imel z njimi nobenega opravka. Se pa spomnim moje izkušnje iz JLA, kjer sem imel priliko dodobra spoznati vse naše bivše bratske narode, da so mi bili še najbolj tuji Hrvati, še bolj kot Albanci. Medtem ko na drugi strani so bili Srbi (Beograjčani) res ljudje na mestu, s katerimi sem se odlično razumel in med Slovenci nimam takšnega prijatelja, kot so mi bili oni. na njih sem se vedno lahko zanesel in so bili vedno pripravljeni pomagati. Jebi ga.

  11. rockstar1707 Says:

    Problem Facebooka je v tem, da vsak, ki ima par sekund časa klikne na tisto skupino, in potem dobi človek občutek, da je tam ne vem koliko aktivistov. Problem medijev pa je, da to vzamejo dosti preveč resno. To se meni zdi ravno tako, kot da bi šli v vaško gostilno in poslušali tamkajšnje modrece, ki ob šilcu žganja rešujejo svet, potem pa bi to vzeli skoraj kot za sveto.

    Seveda je to bolje kot nasilne demonstracije ipd., vendar po mojem mnenju ne koristijo drugemu, kot hujskaštvu. No, potem pa pristanemo na istem, kot nekateri pravijo, da so Hrvati. Nacionalizem, nestrpnost, hujskaštvo itd. Nekateri bi se tako radi distancirali od t.i. balkanskega obnašanja (kar koli pač to že je), ampak s temi Facebook kliki in neobjektivnimi mediji se temu le vedno bolj približujemo.

  12. pijanec Says:

    Sam še nisem imel problemov na Hrvaškem, pa sem pogosto doli. Govorim vedno slovensko in povsod so do mene vedno enako prijazni kot do drugih. So pa veliko krivi tudi Slovenci sami … včasih prav ne morem verjeti, koliko provocirajo: dretje “mi smo pa v EU”, pa v gostilni naročijo “onega z rogeci”, potem pa se začnejo delati norca iz nič krivega natakarja in potem poči.

    @gregac: vsepovsod po svetu dajejo prednost tistim tujcem, za katere smatrajo, da prinašajo največ denarja. Če bi Grčija začela razvijati višje cenovni turizem, bi tudi imeli drugačen odnos do Slovenca, ki za celoten dopust z avionom vred zapravi 600 evrov (kar je za vsako turistično destinacijo slab turist). Tudi do mene so se na Karibih v hotelu 5* obnašali precej neprimerno oz. slabše kot kadarkoli na Hrvaškem 3*, pa čeprav se je šlo za destinacijo, na katero množični letalski turist nikoli ne stopi. Pa se je brezveze sekirati.

    @dronyx: če greš na dopust z avionom, imaš bolj težko stik s prometno policijo. Večina ljudi je na takih “potovanjih” itak peš omejena na tisti mini predel pred hotelom in nekaj kolektivnih “sanjskih” izletov.

  13. dr. Onyx Says:

    @pijanec, po spominu smo si vedno v Grčiji sposodili avto in se vozili okrog po otoku. Da pa bi nas ustavil kakšen policaj, se pa ne spomnim, čeprav bi bil kateri več na cesti v Grčiji kar dobrodošel, saj po moje domačini vozijo približno tako, kot morda Italijani na jugu (to ne vem iz prakse, zgolj iz pripovedovanj o obtolčenih avtomobilih). Zelena luč ali znak za prednostno cesto v Grčiji tako še ne pomeni, da imaš zares prednost. Edini otok, na katerem nismo vzeli rent a car ampak renta bike je bil Zakynthos, ta je pa za avto tudi skoraj premajhen in je kolo dosti boljša izbira.

  14. pijanec Says:

    Dejstvo je, da večina turistov nikoli ne najame avta za 1 teden, še tistih za 1 dan je zelo malo. Zakynthos je po svoji velikosti primerljiv s Krkom in se mi zdi kar obsežen zalogaj za kolo.

    Sam še tudi na hrvaških otokih nisem naletel na policijo. Niti je ni za pričakovati na otokih velikosti 100 km2 ali manj (tako kot tudi ne v Grčiji).

  15. kekez Says:

    “Edini otok, na katerem nismo vzeli rent a car ampak renta bike je bil Zakynthos, ta je pa za avto tudi skoraj premajhen in je kolo dosti boljša izbira.”

    Mi smo šli na Zakintos s svojim avtom s trajketom. Se lahko kar navoziš po otoku, ni tako majhen. Poleg tega pa je tudi konfiguracija terena skoraj za terenca, moraš biti pa res mazohist, da se greš matrat s kolesom. Ponekod so celo napisi “MONO 4×4”. Najbrž ste “obdelali” samo jugovzhodni konec.

    Včasih je na Hrvaškem veljalo: mrzlo morje in toplo pivo.
    Spomnim se, kako sem bil prijetno presenečen prvič v Grčiji čisto na plaži v improvizirani okrepčevalnici (šotorskega tipa, ki jih je povsod polno), ko je kriglo za pivo, preden je postregel, vzel iz zmrzovalnika in natočil pivo ravno pravšnje temperature.
    Ali pa, če so bili penzioni na bolj odročnem delu otoka (še vedno pri morju, le da npr. 10 km iz bližnjega mesta), imajo dostikrat lastniki penziona kombi ali avtobus, ki redno in zelo pogosto vozi goste sem ter tja brezplačno.
    Zelo velikokrat dobiš kakšen dodatek ali pijačo na račun hiše.
    Ravno na Zakintosu nas je lastnik lokala v mestu vabil k sebi v slovenščini (iz plonk listka v žepu 🙂
    Res se znajo iti turizem.

  16. dronyx Says:

    Na Zakynthosu smo šli z ladjico okrog otoka, kar je praktično obvezno, saj v zaliv tihotapcev z razpadajočo gusarsko ladjo ne prideš drugače, oziroma druga opcija je spust po vrvi čez strme pečine. Kreta in Rodos sta bistveno večja od Zakynthosa, res pa je, da ga nismo prevozili celega s kolesi, ampak smo šli samo na krajše izlete, da malo menjaš plažo in da ne gledaš vsak dan istih angleških turistk.

    Tudi jaz sem spomnim na Kreti (Malija), da smo več večerov zapovrstjo šli v isto gostilno na večerjo in ko je natakar videl iste obraze, nas je naslednjič sprejel čisto drugače. Vsakič smo zastonj dobili na koncu obeda nek alkohol z okusom pa pasti za zobe (morda se mu reče metaxa?), zadnji večer, ko smo mu povedali, da odhajamo, pa nas je častil še z vinom na račun hiše. Da ne govorim o tem, da je omenil čisto vsakega Slovenca, ki se ga je spomnil (Zahovič…) in znal je našteti kar precej naših krajev. Žal, takšne prijaznosti jaz na Hrvaškem nisem doživel nikdar.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: