Trošarina na vodo

Kot sem nekje prebral, naj bi bili prihodki od trošarin na pogonska goriva od vseh prihodkov proračuna najvišji in naj bi na letni ravni znašali kar 1.5 milijarde €.

Če jaz prav razumem trošarine, so to v bistvu neki selektivni davki, ki se jim reče drugače zato, ker besede davek davkoplačevalci ne slišimo radi. Bi pa verjetno tej trošarini lahko rekli tudi davek na bencin. Je pa predvidevam dodatna prednost trošarin na bencin, alkohol in cigarete še v tem, da je dotok denarja od tega davka čez celo leto približno konstanten (podobno kot DDV), medtem ko se razne ostale davščine obračunajo ponavadi enkrat na leto (dohodnina, davek na kapitalske dobičke) in gre tako za enkratne prihodke proračuna.

Sam osebno menim, da mora biti temeljno vodilo kakršnegakoli obdavčevanja pravičnost. V primeru davka (trošarine) na bencin in verjetno tudi alkohol in cigarete, pa ne bi rekel da je temu tako. Res je sicer, da prekomerno uživanje alkohola in kajenje cigaret slabo vplivata na zdravje posameznika in s tem posredno povzročata dodatne stroške zdravstvenemu sistemu. Res je tudi, da kurjenje bencina in ostalih naftnih derivatov slabo vpliva na okolje in povzroča tudi škodo. Vendar trošarine bi v tem primeru štel za pravične, če bi se potem tudi denar, zbran iz tega vira, namenil dejansko za sanacijo škodljivih vplivov, pa se skoraj sigurno ne. Ta denar se predvidevam porablja povsem neselektivno in se iz tega financira karkoli pride na vrsto. To pa je po moje krivično, kajti pri tem financiranju proračuna sodelujejo samo šoferji, kadilci in alkoholiki.

Trenutno (začasno) padanje cene nafte zaradi finančne krize pa očitno mnogim ne da mirnega spanja in na vsak način študirajo, kako to izkoristiti za dodatno polnjenje proračuna. Jasno, osnovna ideja je, da se trošarine na bencin veča sproti, ko cena nafte pada. Ekonomistu Jožetu P. Damjanu se celo cena litra bencina po 1.2 € ne zdi nič slabega, saj je vendar potrebno financirati iz tega denarja vse živo, od plač državnih uradnikov, slabo opremljenih vojaških vozil, pa do pomoči za brezposelne, ki naj bi jih bilo zaradi krize čedalje več.

Tako bo očitno obdobje nekoliko cenejšega bencina in ostalih goriv hitro mimo, saj bodo udarili po ceni z trošarinami.

Do neke mere bi se s tem ukrepom lahko celo strinjal in ga podpiral. Namreč nafte nedvomno zmanjkuje in časa za prehod na kakšne druge energente ni več veliko. Poceni nafta pa ta prehod samo otežuje, ker se enostavno ne splača truditi z razvojem česarkoli drugega.  Poleg tega poceni goriva vplivajo na to, da se nekateri za nedeljski izlet vozijo v krogu po Ljubljanski obvoznici, kar tudi ni najbolj primerno ob vseh okoljskih težavah.

Ampak kje je garancija, da se bodo trošarine na bencin zmanjšala čez leto ali dve, ko se bo spet začela rast in bo ponovno poskočila vrednost nafte na borzah? Namreč močno variabilne trošarine verjetno pomenijo na drugi strani nepredvidljive prihodke v proračunu, ki pa se jih ne bo dalo na hitro nadomestiti s čim drugim. In tako se bomo čez leto ali dve vozili z bencinom, ki bo stal ne 1.2 € na liter, temveč 2 € na liter ali še več, odvisno od tega, koliko ljudi bo ostalo brezposelnih in bodo potrebovali finančno pomoč.

Poleg tega se iz vidika pravičnosti ne strinjam, da so ravno  goriva (nafta, bencin, dizel, kurilno olje) najprimernejša za polnjenje proračuna, sploh ne v tako velikem odstotku. To je preprosto nek selektivni davek, ki udari po žepu vse šoferje, stroški prevoza na delo se bistveno povišajo, kar oteži migracijo delovne sile in tako naprej.

Zato predlagam, da če so trošarine res potrebne za polnjenje proračuna, potem naj se ta davek nabije na neko dobrino, ki jo potrebujejo praktično vsi in jo je trenutno v izobilju. Recimo vodo (ob predpostavki, da zrak za enkrat ostane še brezplačen).


Opomba:

Prosim, če Vlada tole idejo z trošarino na vodo ne pograbi kot mano iz finančnih nebes, ker dejansko niti ni tako dobra. Namreč kratek izračun pokaže, da če bi želeli trošarine na bencin zamenjati z trošarinami na vodo, bi se ta morala podražiti za več kot 1000 % (če sem seveda pravilno izračunal). Recimo da vzamemo 700.000 slovenskih družin, ki na mesec plačajo za vodo in ostale vodne prispevke nekje od 5-15 €. To je po mojih izračunih na leto skupaj vsega 87 milijonov €.  Da bi zraven pobrali še 1500 milijonov € trošarin, bi se voda podražila za približno 1300 %. To se pa že sliši preveč. Zato je očitno bencin tako priročen za trošarine, ker gre zanj ogromno denarja in se lahko tistih 1.5 milijarde € trošarine lepo skrije, brez da bi se kdo preveč razburjal.

Advertisements

21 Responses to “Trošarina na vodo”

  1. ZigaK Says:

    Predlagam trošarino na smeti.

  2. dronyx Says:

    @ZigaK trošarina na smeti bi bila logična, samo če pogledaš trenutno obračunavanje odvoza smeti, je totalno nestimulativno, saj plačaš enako, ne glede na to, koliko smeti pridelaš.

  3. zirosi Says:

    Višje cene bencina nas bojo zagotovo prisilile v bolj racionalno trošenje te dobrine.
    Prav tako pa pri našem nakupu goriva nastanejo stroški tudi za ostale , ki od našega nakupa bencina nimajo nič koristi (onesnažen zrak, hrup, gneča, obraba cest…).
    Najboljši protiargument je najbrž res ravno neracionalna poraba tako pobranega denarja. Poleg nepravičnosti do tistih, ki jih take cene bolj prizadenejo – to so tisti, ki imajo manj denarja.

  4. Ležalnik pika Com Says:

    Kateri davek je pa pravičen :)? Poleg tega imajo trošarine kot davek eno super lastnost – enostavno se mu je izogniti. Pač ne kupuješ cigaret, alkohola in goriva. Dvema od treh se izognem, not bad:).

    Razlog za obdavčenje ravno teh treh stvari je pa v tem, da tudi če nabiješ cene, se povpraševanje kaj dosti ne spremeni.

  5. En Kovač Says:

    Itak, da je trošarina namenjena polnjenju proračuna, tako kot vsi davki.

    Če nam dajo trošarino na stvari, katerih porabo lahko znižamo, potem od te trošarine ne bo efekta. Torej je edina “pametni” izbira za trošarino ravno zrak (pa mogoče še elektrika in GSM, katerima se noben ni pirapravljen/zmožen odreči).

    Trošarina na vodo pa po moje pade v vodo (se dobro sliši 🙂 ). En kup ljudi ima še lasten vodovod in tam bolj težko določiš porabo.

    @zirosi:
    (Ne)racionalna poraba obdavčene dobrine pa je “najboljši” argument zagovornikov povišanja trošarin. Ampak s takim argumentom lahko potem dvignemo trošarine in davke vsepovsod. Dvignimo jih v nebo, da bo narod manj potratno uporabljal dobrino, nato pa jim to predstavimo, kot prednost za njih, npr. da bo zaradi tega manj onesnaženo okolje ali kaj podobnega. Super, ne?

    P.S. Zanimivo, da bodo dodatno nabrali trošarin ravno še za ene patrije 🙂

  6. dr. Onyx Says:

    @En kovač, kakor sem razumel med vrsticami, bo šel denar od tako nabranih trošarin (približno 250 mega €) za dobra podjetja. Slaba bodo pustili propasti, ker so vreča brez dna. Zanimiva logika. Ko gledam jaz malo okrog sebe, gredo številke odpuščenih, oziroma tistih, ki so na tak ali drugačen način izgubili delo v zadnjem času, v tisoče. Liko Vrhnika, IUV Vrhnika…vse to propada hitro. Zame dobra firma je recimo Petrol, samo njim itak zaslužek oziroma maržo pri bencinu določi država, tako da močno dvomim, da potrebujejo dodatno pomoč in vzpodbudo. Pa tudi če jo dobijo, bodo denar dali za nagrado poslovodstvu in nadzornikom. Ampak Petrol lahko enako dobro vodim tudi jaz ali navadna gumijasta sex lutka. Saj rizika ni nobenega, razen če ne delaš res hudih napak kot Istrabenz in pozabiš, kaj ti prinaša denar in zaslužek. To je največja napaka, ki jo lahko narediš.

  7. En Kovač Says:

    V bilo katero podjetje bo šel ta denar, ponavadi delavci nimajo kaj dosti od tega. Večino pobašejo managerji. In to ne vedno dobri. Žal.

    Kolikor jaz razumem, denar ne bo šel za dobra podjetja, ampak za podjetja dobrih prijateljev. In preko njih še za podjetja dobrih prijateljev od teh prijateljev in tako naprej.

    Vmes bodo delavci iz “slabih” podjetih tankali dražji bencin, njihova podjetja bodo še naprej propadala, medtem ko si bodo njihovi managerji še naprej razdeljevali mastne denarce. Managerji iz “dobrih” podjetij pa si bodo delili denarce tudi tistih siromakov iz začetka tega odstavka. In krog bo lepo sklenjen.

  8. Ležalnik pika Com Says:

    Važno je da denar kroži 😀

  9. dronyx Says:

    Med prijatelji. 🙂

  10. Mikec Says:

    Bi bilo nekako smiselno obdavčiti vodo, samo je tako občutno prepoceni glede na svojo količino, da ne bi veliko dobili.

    1000 L vode stane okoli en evro 🙂

  11. kekez Says:

    Dohodnina se tudi plačuje sproti, vsak mesec pri plači.

    Če bi preveč nabili trošarino na goriva, bi potem izpadli iz evropskih zemljevidov in bi bilo manj priliva v državno blagajno. Zdaj imajo kamionarji zemljevid, ki ima vrisanih ene 4-5 črpalk: Ukrajina, Makedonija, Slovenija, Luksemburg.
    Tudi Nova Gorica, Sežana, Škofije… bi bile precej na slabšem (vključno z njihovimi gostilnami). Če bi še malo bolj dvignili, tudi zame Borovlje niti niso tako daleč.

    Bral sem, da so en od glavnih prihodkov mikro kvazi državice Gibraltar pristaniške usluge. Menda nudijo samo eno vrsto pristaniških uslug: tankštele.

    V mladih letih sem si sam kuhal dizel. Je to prepovedano?
    Morda pa ni, saj zakonodajalcem najbrž sploh ni prišlo na misel, da bi kdo to počel. 🙂

  12. jaalspace Says:

    Dr.Onyx, brez zamere, ampak tokrat si z idejo o trošarini na vodo ustrezil kapitalnega kozla. Nekaj je traba razjasniti. Mešanje vode in nafte je kot mešanje jabolk in hrušk.
    Če se za trenutek pomudim pri vodi. Voda ni kar neka dobrina, ki jo slučajno vsi uporabljamo, ampak je dobrina, ki jo za preživetje nujno potrebujemo. Pa ne samo mi ampak vse živo na tem planetu. Dostop do pite vode je torej nujen za uresničevanje temeljne človekove pravice, pravice do življenja. Iz tega sledi, da voda ni tržno blago, ampak pravica. Davek na vodo bi namreč za tiste na robu preživetja (in teh je v Sloveniji vse več) pomenil smrtno obsodbo. Tako hiperkapitalistične ideje res ne morem sprejeti. Norost!
    In poglejmo zdaj nafto (v smislu pogonskega goriva). Je derivat bre katerega prav vsak lako preživi. Dokaz za to je 10 tisoče let obstoja človeštva, še preden so odkrili prvo nahajališče nafte. Govorimo torej o dobrini, ki je človek ne potrebuje za preživetje, ampak zgolj in samo za poganjanje svoje tehnologije in ohranjanje življenjskega sloga. Ergo za ustvarjanje dodane vrednosti in vzdrževanje luksuza. Če si voznik tovornjaka, s tovornjakom ustvarjaš dodano vrednost in jasno plačaš davek. Če uporabljaš nafto za izdelavo plastike, ustvarjaš dodano vrednost in jasno plačaš davek. Če potrbuješ nafto za jahto ali avto, jo potrebuješ za vzdrževanje neke stopnje luksuza. Brez težav bi namreč lahko hodil peš ali se vozil s kolesom oz. plaval ali plul z jadrnico.
    Razumeš razliko, ena dobrina je nujna za življenje – je življenje!, druga je nujna za delovanje moderne družbe in njene potratne tehnologije. In kaj je zdaj več vredno? Poskusi dva dni preživeti brez požirka vode in spoznal boš razliko.

  13. kekez Says:

    @jaalspace:
    Voda da ni tržno blago samo zaradi tega, ker jo vsi rabimo?
    Potem hrana tudi ni tržno blago? Ali morda hrana ni obdavčena?
    Kaj pa prostor? Ne moremo živeti brez prostora. Pa so zato parcele ali stanovanja brezplačne ali vsaj neobdavčene?

    Kolikor mi je znano, so v zgodovini plačevali tudi že davek na svetlobo (oziroma povšino oken). Kitajci menda plačujejo tudi davek na lastne otroke.

  14. dronyx Says:

    @Mikec, sem v opombo zapisal, da je obdavčitev vode pri sedanji ceni te dobrine finančno nesmiselna in bi prinesla zanemarljive prihodke.

    @Kekez, jaz sem načeloma za to, da EU naredi strategijo, predpiše minimalno ceno bencina (recimo 1€/liter), tako zbrana sredstva od trošarin pa porabi namensko za razvoj alternative nafti, da se končno znebimo pritiska Arbacev. Ampak bojim pa se, da tega nihče noče, oziroma se tega celo bojijo, ker če nekdo iznajde avto, ki naredi isto število kilometrov z 1/10 sedanje cene bencina ali še manj, potem so proračuni teh držav v hipu brez glavnega vira financiranja. Heh, strel v koleno?

    @jaalspace, nič bojazni, trošarine na vodo še dolgo ne bo, ker je ta prepoceni. Ampak iz socialnega vidika, pa je trošarina na bencin za tiste na robu preživetja tudi hiperkapitalistična. Recimo primer delavke Mure, ki dobi vsak mesec 450 € plače. Če se ta delavka vsak mesec vozi na delo iz 50 km oddaljenega kraja in ni drugega prevoza, kot avto, potem ji bencin požre minimalno 100 € in ji ostane za preživetje samo še 350 €. Je to socialno? Verjetno ne.

    Glede razlike med nafto in vodo pa bi rad samo videl, da za nekaj mesecev ukinemo dostop do tega “črnega zlata”. Sesuje se vse, ustavi se gospodarstvo, trgovina, celo črpalke za vodo bi nehale delati, ker bi verjetno začelo zmanjkovati še elektrike, ker bi bil sistem enostavno preobremenjen (nafta je še vedno ključen energent).

    Po moje je trenutna bilanca taka, da večina družin, če sešteje vse mesečne položnice (elektrika, komunala, RTV, satelitska TV, internet…) na eni strani in ta znesek primerja z mesečnim zneskom za bencin, je razmerje vsaj 1:1, če ne celo v prid goriva. Če k desni strani dodam še strošek za kurilno olje, je razmerje takoj 1:3. Iz tega je razumljivo, zakaj so pogonska goriva tako primerna za razne davčne odtegljaje.

  15. pijanec Says:

    Davek na vodo bi namreč za tiste na robu preživetja (in teh je v Sloveniji vse več) pomenil smrtno obsodbo.

    Ne pretiravaj. Zakaj uporabljajo Slovenci vedno ta argument? Ljudje bodo pač spremenili strukturo izdatkov. Pač ne bodo zapravili toliko za mobitel, pač ne bodo kupovali ustekleničene vode in pač ne bodo vsaki 2 leti zamenjali avta na kredit. Ne bi pa davek na vodo pomenil nobene smrtne obsodbe.

    Čudno je, da imamo trošarino na alkohol, cigarete, bencin. Na daleč največjega morilca in požiralca denarja med vsemi dejavniki, povezanimi s smrtjo, to je debelost, pa nimamo nobene trošarine.

  16. dronyx Says:

    @Pijanec, si predstavljaš odmero davka na debelost? Dobiš priporočeno s povratnico vabilo na pristojni davčni urad, tam se slečeš do nagega in stopiš na tehtnico pred tričlansko komisijo. Potem natisnejo računalniški izpisek z težo in obračunom davka na prekomerno težo, katerega natančen izračun (v obliki logaritemske tablice) vsako leto sprejme predsednik države na predlog posebnega odposlanca za bolezni srca in ožilja. 🙂

  17. Mikec Says:

    Se opravičujem, ni mi jasno, kako sem lahko spustil opombo 🙂

  18. dronyx Says:

    Mikec, opombo sem dodal naknadno, ko sem naredil en hiter preračun in se je izkazalo, da za vodo porabimo zanemarljiv drobiž.

  19. Mikec Says:

    Aha, no pa tudi zaslužek raznih polnilnic vod v plastenkah (Union, Dana ipd.) je morda omembe vreden.

    Ko sem enkrat malo poračunal dobimo v trgovini za 1,2 € 1,5 litra vode, doma pa kar cel kubični meter. V primeru, da bi vodo kupovali v plastenkah po 0,5 L bi za 1000 L (2000 plastenk) odšteli cca. 800 €.

    Zaslužek je torej 800 € – 1,2 € – strošek plastenk, ki pa po mojem mnenju ni velik in je zato čisti dobiček abnormalno visok. Zato je pametno eno plastenko večkrat uporabiti in si raje doma natočiti vodo 🙂

  20. pijanec Says:

    Pametni in racionalni potrošniki itak ne kupujejo ustekleničene vode.

  21. kekez Says:

    Trošarine na goriva pri nas so najbrž že prevelike.
    Dizel v Avstriji je preverjeno cenejši kot pri nas (po 88 centov/liter).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: