NLB, adijo

Praktično od mojega prvega varčevalnega računčka, kjer sem zraven dobil še šparovček v obliki avtomobilčka, sem komitent Ljubljanske banke, ki je bila kasneje preimenovana v Nova Ljubljanska banka. Ko je nekdo omenil banko, je zame to pomenilo NLB. Sedaj je čas za spremembe.

Pred meseci, ko sem še v zadnjem trenutku pred borznim zlomom prodal točke vzajemnega sklada, ter tako rešil vsaj glavnico, če že nisem ničesar zaslužil, mi je ostalo nekaj denarja na tekočem računu, s katerim takrat nisem vedel, kaj bi počel. In nisem nič kaj preveč razmišljal, ampak stopil do najbližje NLB poslovalnice in sklenil enomesečno vezavo z avtomatičnim podaljšanjem. Na pogodbi so napisane obresti v višini 3,68 %, ki se mesečno pripišejo glavnici.

Potem se pa lotim malo primerjave varčevalnih produktov in ugotovim, da so te obresti v bistvu minimum od minimuma in da obstaja na trgu kar nekaj produktov, kjer dobiš bistveno višje obresti, brez da denar dolgoročno vežeš. Namreč dolgoročna vezava mi ni všeč enostavno zato, ker nikdar ne veš, kdaj boš denar potreboval, če pa je nuja in imaš denar vezan, ti potem ostane samo še kredit z oderuškimi obresti, tako da na koncu od dolgoročnega varčevanja ostane samo dolgoročna izguba.

NLB je nedvomno velika banka, z veliko zaposlenimi in lepimi poslovalnicami. Pri takšnem številu komitentov mora pasti velik zaslužek že iz limitov na tekočih računih, kjer so obresti seveda bistveno višje, kot jih banka da za mojo enomesečno vezavo ne ravno zanemarljivega zneska. Na drugi strani ljudje dobivajo na TR plačo in ostale prejemke, večino zneska pa domnevam ne zapravijo takoj. Tako denar leži na računu in je zanemarljivo obrestovan. Ko pa zmnožiš vse komitente s plusom na računu ter njihove zneske, pa prideš do lepe vsote, ki jo jasno banka plasira naprej na finančnem trgu. In to ne zastonj.

Tako sem danes prerezal popkovino z NLB, oziroma vsaj tako sem želel na najbližji poslovalnici. Najprej sem hotel prekiniti vezavo, vendar pri sebi nisem imel pogodbe, ker sem naivno mislil, da imajo oni to v računalniku, brez da jaz spet hodim na tisto (matično) banko, kjer sem slučajno pogodbo sklenil. A žal ni tako. Gospa za šalterjem brez papirne verzije pogodbe ne more storiti nič. Prav, se odpeljem nazaj domov, vzamem pogodbo in grem na drugo poslovalnico NLB. Tokrat sem imel več sreče in gospod je bil tako prijazen, da mi je prek računalnika pogodbo prekinil, tako da se bodo vezana sredstva lahko sprostila nazaj na TR.

Za čas negotovosti, ko se še ne ve zanesljivo, kdaj bodo delnice zopet začele padati in kako globoko je  dejansko borzno dno, sem ocenil, da je najpametneje odpreti nek varčevalni račun, ki ti omogoča solidne obresti, in hkrati zagotavlja, da so sredstva likvidna, oziroma v idealnem primeru, da vezave sploh ni. In kar malo debelo sem pogledal, ko sem prvič na spletu odkril, da dejansko takšne možnosti obstajajo, samo ne pri NLB.

In tako sem pri Volksbank odprl varčevalni račun,  na katerem se sredstva obrestujejo z 4.8 %, kar je bistveno več od NLB-jevih 3.68%, poleg tega pa znesek ni vezan in ga lahko elektronsko kadarkoli prenakažeš nazaj na svoj tekoči račun, to pa med drugim možnost zlorabe bistveno zmanjša. Je pa seveda  hkrati tudi res, da zato niso mogoča nakazila iz tega računa kam drugam, ali plačevanje položnic in podobne bančne transakcije, kot jih poznamo iz običajnih računov.

Poslovanje s tem računom zahteva uporabo spletnih storitev, ker gre za elektronski varčevalni račun in morda v prihodnje tako ne bo potrebno več graditi bančnih palač in zaposlovati armade bančnih uslužbencev, bodo pa zato obresti toliko ugodnejše.

Sam sem zadevo že preizkusil in deluje od prve. Poleg tega mi je všeč način dostopa z generatorjem časovno spremenljive kode, ker tako odpade hokus-pokus z USB čitalci, gonilniki in uvažanjem spletnih certifikatov  v brskalnik. V poslovalnici sem sicer moral fizično prevzeti generator kode, vse ostalo pa sem dobil po pošti. Edino kar me je malo presenetilo je 14 dnevni čas, ki je potreben, da ti naredijo kartico. Ampak izgleda, da je zanimanje za ta varčevalni produkt veliko.

Morda ima kdo pomisleke, da sredstva na takem računi niso zavarovana in da lahko po zgledu nekaterih propadlih hranilnic ostaneš brez vsega, medtem ko velika, praktično državna NLB, ne bo nikdar propadla.

V to sam močno dvomim, drugače sem pa po elektronski pošti dobil tole sporočilo, za katerega nimam  razloga, da mu ne verjamem.

Hkrati vas obveščamo o spremembah pri jamstvu vlog pri bankah ali hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji. Na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006, 1/2008 in 109/2008) je vaša vloga pri posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji v celoti zajamčena do 31. 12. 2010.

Kakor sem raziskoval trg, obstaja še ena podobna spletna banka, ki ima enake obresti  ter enak princip poslovanja in sicer Diba, kakor sem pa spremljal debato na Financah, pa naj bi ta banka padla pod Avstrijsko jamstveno shemo.

Kot rečeno, pa med ponudniki tovrstnega varčevanja žal nisem našel NLB in ne verjamem, da bodo kaj takega v doglednem času ponudili svojim komitentom, saj verjetno dobro živijo od morja ostalih produktov, v katerih se  izgubiš in so po moje tam samo zato, da je varčevalec na koncu že povsem zmeden in razumsko ne loči več med tem, kaj je dobro zanj in kaj za banko.

Pišem pa tole iz enega samega razloga. Namreč nima smisla na veliko negodovati, kako pri nas trg ne deluje in da ni resne konkurence, na drugi strani pa sami ne naredimo čisto nič, da bi trg sploh lahko deloval in da bi se ponudniki borili za svoje stranke. Jaz sem se v primeru banke pač odločil, da se obnašam racionalno in grem tja, kjer mi nudijo več.

Preberi še:
Spletne banke in vloge na vpogled (Ležalnik)

Advertisements

16 komentarjev to “NLB, adijo”

  1. Looser Says:

    Dr. tole bi znala biti huda pogruntavščina 🙂

    Glede na to da si razkril da ne gre ravno za zanemarljiv znesek si se verjetno pozanimal tudi kako je v tem primeru z obdavčitvijo obresti?

    Namreč 71. člena ZDoh-1 določa, da se dohodnine med drugim ne plačuje od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in to največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled

    Obdavčitev obresti na vloge prebivalstva
    Za leto 2008 se pri obdavčevanju obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah uporabljajo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

    Tudi za leto 2008 velja cedularna obdavčitev obresti. To pomeni, da so obresti obdavčene kot samostojni del dohodkov in se ne vključujejo v letno davčno osnovo za dohodnino. Za leto 2008 so obresti obdavčene po 20-odstotni stopnji.

    Rezident Republike Slovenije je dolžan do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU. Za leto 2008 se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, zmanjša za 1000 EUR (133. člen ZDoh-2).

  2. Looser Says:

    😦 površno prebral
    v bistvu ne gre za transakcijski račun ampak varčevalni

  3. dronyx Says:

    Looser, tole je pa tako komplicirano, da bom moral prositi za mnenje mojo pravno službo. Domnevam, da država še vedno hoče 20% od obresti nad 1000 € zase, sploh pa letos, ko ne bo veliko za obdavčit dobičke od prodaje delnic (razen če ne uvedejo davka na kapitalsko izgubo). Vem pa, da veliko ljudi sploh ne ve, da so tudi obresti obdavčene (ker ne dosegajo limita), nekateri pa celo mislijo, da če vezavo razbijejo na več bank in so posamezne obresti pod 1000 €, da ne plačajo nič, kar je zmotno, saj te davkarija hitro pokliče na zagovor.

  4. Looser Says:

    zato pa nekateri v teh nepredvidljivih časih (ko se je dalo pod pultom dobiti tudi do 5,5% letno om) na otroke, mame, očete, babice in dedke dajemo vezat, pa naj dacarji kr kličejo 🙂

    za nepoučene, sredstva sploh ni potrebno “fizično” premikati z računa dovolj je podpisnik pogodbe, kateri s tem postane avtomatično zavezanec za plačilo davka, po pretečenem obdobju vezave pa se sredstva sprostijo nazaj na tvoj račun

  5. dronyx Says:

    Looser, dober “tip of the day”. Včasih se da tudi sorodnike koristno ponucat. 🙂

  6. pijanec Says:

    Zato pa je potrebno spremeniti celotni davčni sistem, da vam ne bodo šle same goljufije po glavi.

  7. dronyx Says:

    Temu se pravno sigurno ne reče goljufija. Ljudje se pač znajdejo.

  8. Mischa Says:

    Danes sem izvedela, da bo NLB začela zaračunavati mesečno naročnino za uporabnike Klika z 1.1.2009 in to bo če se ne motim v znesku 0,65€. To naj bi bilo zato, ker Klik skozi izboljšujejo, ker je zagotovljena boljša varnost, ipd.
    PS: Ne vem, zakaj še nič ne piše na njihovi internetni strani, a po radiju pa lahko povejo uradno novico.

  9. DJ Says:

    Cestitam! Le tako naprej. Jaz sem to storil ze dvakrat, nazadnje sem se poslovil od NLB, ko je potekel studentski racun (oz. tisti brezplacni leto dni trajajoci zlati, ki so ti ga poklonili, mislec, da bos potem kar ostal). Zdaj sem pri drugacni banki, kjer so racuni cisti. 😉

  10. kekez Says:

    Ha, sploh ne vem, kakšno lojalnost to čutijo ljudje, da leta ostajajo pri isti banki. Jaz banko zamenjam vsaj 1-2x letno. Razen tega sploh nisem slab komitent, saj nimam nikoli negativnega stanja.

    Zdaj sem nekaj mesecev pri Šparkase. Kaj so mi ponudili? Brezplačno elektronsko banko, brezplačno plačilo položnic, brezplačno članarino za evrocard, brezplačne dvige na vseh bankomatih v evroobmočju in to za pavšalno ceno vodenja računa okoli 3 evre na mesec. To ni posebna pristopna ponudba, ampak čisto redna cena. Tudi obresti so višje kot pri konkurenci (transakcijski računi).

    Za varčevanje sem si pa tudi pred mesecem omislil že omenjene e-obresti (prej 4,5 zdaj 4,8% obresti brez vezave). Če bi izbral dibo, mi niti čitalca kartic ne bi bilo treba kupiti.

    Zamenjal sem že goro bank. Ko bo spet kaj ugodnejšega, bomo pa spet menjali.

    Zdaj moram pa hitro ene 2 računa zapreti, saj jih imam trenutno 5. To sicer tudi včasih prav pride. Ko sem približno pred letom kupoval avto, so hoteli aro v gotovini, jaz pa: “Trenutek, samo na bankomat skočim.” in na več kartic lahko dvignem kar nekaj evrov (ponavadi žal cel kup po 20).

  11. dronyx Says:

    kekez, jaz ne bi rekel da gre za kakšno posebno lojalnost. Mi, otroci socializma, smo bili pač navajeni, da ko greš v trgovino, greš v Mercator in na banko pomeni iti na Ljubljansko banko. Ampak ti časi so mimo in se je potrebno prilagoditi.

    Glede zapiranja računa sem imel pa tudi težave včeraj. Hotel sem zapreti Mastercard na NLB, ker s tem računom imam samo stroške, ga pa nisem nikdar zares koristil. Pokažem kartico in vprašam, če mi lahko račun zaprejo. Gospa pa pravi, da ta kartica že skoraj eno leto ne velja več, ker so vmes poslali nove. Hudiča, kako pa da jaz nič ne vem o tem (dvakrat bi mi naj poslali v zadnjih nekaj letih tudi običajno kartico za TR, ampak nisem dobil po pošti nikoli nič – da so nove kartice sem ugotovil, ko je bila stara blokirana)?

  12. PiPi Says:

    kekez: “Razen tega sploh nisem slab komitent, saj nimam nikoli negativnega stanja.” …. ravno nasprotno, banka ti vsak mesec pobere za globok minus, da o anuitetah ne govorim, z veseljem ti extendajo default limit, to je zlata jama 🙂

    .::PiPi::.

  13. dronyx Says:

    PiPi se absolutno strinjam. Ni lepšega za banko kot komitenti, ki imajo na računu čim večji minus, ker to ni nič drugega kot eden najbolj neugodnih kreditov, kar si jih lahko spomniš. Imajo pa to ljudje radi, ker je relativno enostaven postopek za dvig limita.

  14. kojotka Says:

    uf, pri NLB sem imela zelo zanimivo epizodo, ki se je vlekla deset dni, vse dokler nisem poslala mail na Preverjeno…in, zanimivo, v manj kot eni uri so potem uredili zadevo, zaradi katere deset dni nisem mogla do denarja :
    http://www.ednevnik.si/entry.php?w=kojotka&e_id=49887

  15. dronyx Says:

    @kojotka res scary zgodba. Mene je skoraj kap, ko sem prvič ugotovil, da so mi blokirali bančno kartico. Kaj bi storil, če bi mi pobrali dol ves denar, še ne vem. Zanesljivo pa ne bi bilo lepo za pogledat. Mi pa gre kot rečeno NLB izjemno na živce s to njihovo “matično banko”, kot da bi živeli v kameni dobi brez računalnikov. Domnevam, da s to matično banko taktizirajo, da so nekatere storitve čim bolj zakomplicirane, in stranka obupa že na začetku kalvarije.

    Očitno pa NLB vsaj do sedaj komitenti (fizične osebe) niso predstavljali kakšne velike brige, ker so bili “naravna danost”. Ampak čedalje več ljudi se zaveda, da ni samo NLB banka, kjer imaš lahko odprt tekoči račun. In če imaš internet ter lahko posluješ prek spleta gostota bančnih poslovalnic ne predstavlja več neke prednosti, sploh pa, ker moraš za večino opravkov na “matično banko”.

  16. Looser Says:

    še na prvi post odgovorim 🙂

    Ali so obresti s tega računa obdavčene?
    Da, obresti s tega računa so obdavčene, in sicer veljajo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2)., ki se uporabljajo pri obdavčevanju obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

    To pomeni, da so obresti obdavčene kot samostojni del dohodkov in se ne vključujejo v letno davčno osnovo za dohodnino. Za leto 2008 so obresti obdavčene po 20-odstotni stopnji.

    Za leto 2008 se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, zmanjša za 1000 EUR (133. člen ZDoh-2).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: