Sprenevedanje

Digitalizacija, ki smo ji priča v zadnjem času, je nedvomno prinesla med drugim tudi to, da lahko veliko ljudi uživa v filmih, glasbi ali računalniških igrah, brez da bi komerkoli za to karkoli plačala. To nedvomno drži. Ampak nekatere izjave, še bolj pa dejanja založnikov in distributerjev tovrstnega blaga  pa kažejo, da je v tem poslu ogromno sprenevedanja.

Najprej naj povem, da imam sam doma prek 30 DVD filmov, glasbenih CDjev  verjetno blizu 100, koncertnih DVDjev čez 20, računalniških iger tudi okrog 30. Nekaj od tega, zlasti računalniške igre in glasbeni CDji, niso bili kupljeni novi, ampak že rabljeni (v “second hand” trgovinah), kljub vsemu pa je skupna cena takšne zbirke krepko prek 2000 €. Torej nekaj denarja industrija tovrstne zabave od mene nedvomno dobi. Ga bo pa čedalje manj, ker se ta industrija do kupca, oziroma potrošnika, enostavno ne zna obnašati in so čedalje bolj v prednosti tisti, ki enostavno zaženejo Torrent in potegnejo dol iz interneta, kar jih zanima. Brezplačno.

Če jaz kupim recimo nek film na DVDju, odštejem zanj med 15 € in 25 € ter prvo, kar me čaka, ko ga zaženem v predvajalniku, je zelo moteča reklama proti piratstvu. Udarna glasba, v ozadju zvoki policijskih siren ter grozilni slogani You woudn’t steal a car, You wouldn’t steal a DVD, Buying pirated films is stealing, Stealing is ageinst THE LAW. Piracy. it’s a crime. Čeprav sam s tem nimam nič in res nisem pravi naslov za takšne grožnje, tega ne morem preskočiti, ker je daljinski upravljalec v času oglasa blokiran. Tistemu, ki si film prenese iz interneta brezplačno, so tovrstne grožnje seveda prihranjene in se lahko samo veselo smeje parodiji na to idiotsko reklamo.

Sam sem nekaj časa kupoval precej DVD filmov, ker se mi je zdelo, da moram imeti nujno doma celotnega Botra (zbiratelska izdaja seveda), Matrix, Kaznilnico odrešitve, Šund, Fargo, Stekle pse in podobne filme. Ampak sčasoma sem ugotovil, da ničesar nisem pogledal več kot 3 krat, večino filmov celo samo enkrat. Torej mi filmi na DVDju v bistvu samo kradejo prostor in iste filme bi si lahko enostavno sposodil v videoteki ali pa v knjižnici, kjer jih dobiš celo zastonj, v sklopu letne naročnine. Tako sedaj že nekaj let nisem kupil nobenega filma in si DVDje sposojam kar v knjižnici Otona Župančiča.

Založniki se izgleda ne zavedajo, da je digitalizacija med drugim tudi njim omogočila velike zaslužke, o katerih so prej lahko samo sanjali in to ne glede na piratstvo. To, da govorijo o ne vem kakšni izgubi prihodka zaradi tega, je zame čista demagogija. Tisti, ki ima namen kupiti DVD, ga bo kupil. Če se ostalim blokira prenos divx filmov iz interneta, seveda ne bodo masovno drli v kinematografe ali v prodajalne po originalne DVDje, ampak si bodo bolj verjetno našli drugo zabavo, ki bo skoraj sigurno boljša, kot gledanje filmov slabe kakovosti. Na drugi strani pa tudi ustvarjalci ne smejo biti preveč žalostni, saj bi moralo mnogim goditi, da njihova dela tako vidi bistveno več ljudi, kot če bi se zakonov vsi striktno držali in bi filme predvajali v napol praznih kinematografih. Si predstavljate, da neka tehnologija omogoča, da vaš blog obišče 10 krat več ljudi? Verjetno ne bi bili ravno razočarani, čeprav zato prihodek ne bi bil nič večji.

Posebno poglavje in ironija celotnega tega posla, pa so računalniške igre.

Cenovno so računalniške igre bistveno dražje od filmskih DVDjev in CDjev z glasbo, saj se cene gibljejo nekje med 40 €, pa tja do 80 € za kakšne naslove za konzole. Zato tu založniki še posebej skrbno računajo upad prihodka zaradi piratstva, kar v nekem delu nedvomno drži. Ampak bizarno pri tem pa je, kako se problema lotijo.

Če kupiš originalno računalniško igro in zanjo odšteješ recimo 45 €, kar za naše razmere ni malo denarja, te danes čaka zanesljivo vsaj ena izmed oblik zaščite proti kopiranju. Na računalnik se ti običajno namesti pritajena programska oprema (razni rootkiti), ki se jo sploh ne da odstraniti drugače, kot z formatiranjem diska. V zadnjem času so postale popularne aktivacije prek interneta, ko se nameščeni program poveže na nek strežnik založnika in zabeleži, da je igra na računalnik bila nameščena. Te zaščite potem kupcu ponavadi preprečijo, da bi več kot nekajkrat namestil igro na računalnik. In to vse je uperjeno proti tistemu, ki je igro legalno kupil in plačal. Skoraj neverjetno in skregano z vsako logiko, razen z logiko brezmejnega pohlepa.

Sam sem razmišljal, zakaj za vraga takšen odnos do tistih, ki te v bistvu živijo in ustvarjajo prihodke, ker na drugi strani je tistim, ki računalniške igre enostavno snamejo nelegalno iz interneta, vse to mučenje prihranjeno, ker hekerji (pirati) profesionalno odstranijo ta balast?

Nekako (ne)logičen razlog bi bil, da se založniki v bistvu borijo proti temu, da bi kupci računalniško igro prodali kot rabljeno naprej. Namreč v tem poslu obstaja veliko izdelkov slabe kvalitete in v takem primeru se igra po nekaj dneh že znajde v trgovini z rabljenimi diski. Seveda ti izvodi pa potem zmanjšujejo prodane nove in to gre založnikom sigurno zelo v nos. Zato pač namestijo zaščito, ki to elegantno prepreči, saj se vsak boji kupovati rabljeni disk, ker ga zelo verjetno na svoj računalnik ne bo mogel več namestiti. Enako velja za računalniške igre, ki za mrežno igranje zahtevajo registracijo prek spleta in jih je rabljene  tudi praktično nemogoče prodati naprej.

Po mojem mnenju so založniki s svojim obnašanjem med drugim tudi pripomogli k razmahu piratstva, saj za kupca ne naredijo nič, razen da ga posiljujejo z  “anti piracy” reklamami na legalnih DVDjih in obskurnimi tipi zaščite pri računalniških programih. Zakaj ne bi uvedli kakšne klube zvestobe, kjer bi imeli redni kupci kakšne popuste, ali vsake toliko časa dobili morda kaj celo zastonj?

O, to pa ne. Potem pa ne jokajte zaradi “izpada dohodka”.

11 Responses to “Sprenevedanje”

  1. En Kovač Says:

    V začetku je celo veliki Microsoft dopuščal piratiziranje svoje programske opreme, sploh za privatno uporabo. Ti isti uporabniki, ki so namreč njegovo programsko opremo nelegalno uporabljali doma, so jo seveda želeli in zahtevali tudi v službi, kjer se je potem v večini primerov vseeno lepo legalno in za drage denarce kupila.

    Seveda je sedaj, ko smo že vsi “okuženi” z njihovo programsko opremo in je ta (na žalost) postala de-facto standard, druga pesem. Sedaj si upajo pa že od čisto vseh zahtevati nakup in preganjajo tudi najmanjše prestopnike.

  2. ZigaK Says:

    Doma imam cel kup filmskih DVD-jev še v originalni embalaži.

  3. dronyx Says:

    Jaz se že izogibam tudi vseh revij in časopisov, ki ti zraven priložijo še film na DVDju, ker s tem nimam doma kaj početi. Če si zaželim pogledati kakšen film grem v knjižnico, ali izjemoma v videoteko in tu se zadeva konča.

    Je pa zame grda natega tudi to, da ti z nakupom ne dobiš pravice uporabe (ogleda) vsebine, ne glede na nosilec.

    Tako recimo tisti, ki si je ustvarjal video zbirko na VHS, mora ponovno kupovati iste filme na DVD in bo moral čez nekaj časa iste filme še enkrat kupovati na Blu-Ray nosilcu. Ali ne bi bilo bolj logično, da imaš za 20 € vendarle pravico do predvajanja filma za lastne potrebe, glede drugega nosilca oziroma medija pa nekaj doplačaš in ga lahko dobiš. Tako pa samo gledajo, kako iz ljubiteljev filmov izvleči denar. In potem imaš Botra na VHS, na DVD in na Blu-Ray, kar vse plačaš polno ceno, kot bi film kupoval prvič. Hvala, ampak res, ne hvala.

  4. DJ Says:

    Tole, da jamrajo o silnih izgubah, me spominja na tisto jamranje gostincev, ces da imajo enormen izpad prihodka, odkar je prepovedano kajenje v javnih zaprtih prostorih. Dejstvo pa je, da je vmes tudi nastopil evro, hude podrazitve itn., pa folk vse manj hodi v lokale brez vsebine in razloga, tako da imajo res izpad prihodka, ampak si zatiskajo oci pred pravim vzrokom.

    Tu je seveda “krivo” to, da se glasbena in filmska panoga noceta sprijazniti z (ne vec tako) novimi trznimi potmi. Video na zahtevo, primerna cena, dosegljivost povsod v istem trenutku (brez segmentiranja ZDA, Avstralija, Evropa…). Globalizem, ki pa ga v tem konkretnem primeru nocejo. 😛

  5. Mischa Says:

    @Dr. Onyx: Imamo dve vrsti oseb; poštene in nepoštene. Poštene ne kršijo zakonov, nepoštene pa ga zagotovo prekršijo. Tu se vidimo kam kdo spada.
    Pri vsakem avtorskem delu piše EULA oz. nekaj kar pač pove neki osebi kaj lahko počne točno in natančno s tistim avtorskim delom. Pa smo spet tam, nekateri to preberejo, nekdo pa ne. Potem dobimo na eni strani upornike in na drugi tiste, ki se s pravili strinjajo.

    …”Zakaj ne bi uvedli kakšne klube zvestobe, kjer bi imeli redni kupci kakšne popuste, ali vsake toliko časa dobili morda kaj celo zastonj?”…
    Zastonj maš freeware, shareware, opensource, ipd. programe. Klub zvestobe maš pri kakšnih dragih programih, ko maš že starejšo verzijo kupljeno potem plačaš samo nadgradnjo na novo verzijo. Za filme večinoma ne velja, da so zastonj, so pa nekateri tudi zastonj, narejeni z open source programi. Za klub zvestobe, bi lahko naredili pri filmih, ki se nadaljujejo, recimo si kupu Saw 4, pa boš dobu Saw 5 pol ceneje.
    Sej vem da si ne dovoliš, da te kdo poniža in se s tabo ne strinja pa bom vseeno napisala.
    Kakor vidim, si napisal ta zapis v blog s polno napakami in zgleda zelo laično. Včasih se mi zdi, da si pisal bolj kvalitetne prispevke z računalniško tematiko sedaj pa zgleda, da to ne velja več.

  6. dronyx Says:

    @(Dr.) Mischa, EULA v pravnem poduku tega bloga reciva trdi, da se ne moreš ne strinjati z dr. onyxom. Potem imaš pa poštene, ki to upoštevajo in nepoštene, ki to ne upoštevajo. Če pa je EULA na blogu dober ali zanič ter ali je do mojega bralca “pošten”, je pa druga zgodba. Jaz vem, da obstaja EULA pri avtorskem delu, ki jih večinoma pišejo pravniki (EULA, ne avtorska dela, da ne bo pomote) in je napisano z drobnim tiskom. Ampak kljub vsemu se pa meni zdi nepošteno, da če jaz kupim legalno neko računalniško igro v trgovini, mi skoraj okuži računalnik z nečim, kar je po definiciji praktično virus ali trojanski konj, če pa isto zadevo dobiš kje nelegalno, pa teh težav nimaš. In ta zaščita NI UPERJENA PROTI PIRATOM, AMPAK PROTI MENI, DA ZANIČ IGRE NE BI JUTRI PRODAL NAPREJ V “SECOND HAND SHOPU”. Tu pa trčiš takoj na neko doktrino, ki se ji reče pravica do first sell.

    Si predstavljaš, da bi recimo tako delali avtomobile? Ga kupiš, daš zanj 10.000 €, preden ga lahko vžgeš, ga moraš registrirati na spletni strani prodajalca, ko pa ga želiš rabljenega prodati naprej, to ne gre, ker je bil enkrat že registriran in ti ga ni kot takšnega nihče več pripravljen kupiti. Saj prodajalci avtomobilov, v to sem prepričan, ne bi imeli čisto nič proti takim poslovnim potezam, če bi se tudi pri njih v praksi obnesle.

    Na natege ponavadi ljudje odgovorijo z nategami. Oziroma morda je celo sistem zasnovan tako, da odigra KONTRA POTEZE. Potem je pa vprašanje, kdo je v tej zgodbi zares BAD GUY?

    Se pa opravičujem za slovnične napake, ker običajno takšne zapise napišem v nekaj minutah, tako da pač to ni isto, kot članki v časopisu. Freeware ima ponavadi tudi neke maluse, ker za malo denarja, malo muzike, pa še ta je ponavadi samo elektronski hip hop.

    In prosim, da se me s takimi komentarji v bodoče ne vznemirja prepogosto. Kakšen vsake toliko časa pa kar paše (iz nemške besede passen), da lahko spet malo polemiziram. Po moje je tole čistih 1:0 zame, kaj meniš? 😉

  7. pijanec Says:

    Sam sem kupil originial DVD od Piratov s Karibov. Ker nimam samostojnega DVD predvajalnika, pač stvari predvajam na televizijo preko računalniškega DVD predvajalnika ali pa preko projektorja na steno. In kaj se je zgodilo? Zaščita (macrovision?) mi tega ni pustila.

    DVD sem vrgel na polico in si iz interneta potegnil dol verzijo brez vseh teh bedarij. Ko jih šmira bando. S temi fintami samo preganjajo poštene kupce, nepoštenjakom pa za take finte dol visi.

  8. enxen Says:

    isti sistem, če se ne motim, kot pri dohodnini? 😛

    prijaviš dohodek (v bistvu te nihče ne vpraša in se prijavi dohodek kar sam), pa te DURS za nagrado, ker si bil pošten, še mičkeno opili.
    ne prijaviš dohodka, pa ti taisi DURS (ParaDurs that is – Simič in partnerji) svetuje, kako čimbolje prikriti kešico, da ti je ne bi obdavčili – aja, no pri piratstvu tale drugi realno del izostane. razen če kot pomoč štejem ne-preganjanje piratstva?

  9. rockstar1707 Says:

    Eh, te stvari so en velik nateg. Načeloma sicer res ne podpiram piratstva, ampak sploh pri glasbi se mi pa zatakne… Če mi je CD res všeč, ga kupim, sicer poslušam mp3je. O ceni CDjev pa sploh ne bi zgubljal besed. Kako je lahko filmski DVD, ki ga je med drugim potrebno še prevesti (dodatno delo), v večini primerov praktično cenejši kot CD, ki se ga samo postavi na police???

    Večina tehle gospodov in gospodičen v založbah je že dolgo nazaj zaspala…

  10. enxen Says:

    … vendar ne MZ Hektor na SAZAS-u 🙂

  11. dronyx Says:

    Na področju računalniških iger smo že tako daleč, da veliko ljudi sicer kupi lepo zapakiran original v trgovini, ker se zaveda, da je v tistih nekaj GB vloženo precej dela in truda ekipe ljudi, ampak to roma direktno na polico, na računalnik pa potem namestijo piratizirano verzijo, ki računalnika ne okuži. Absurd.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: