Bobki leta

Medtem ko Večer spet izbira izjavo leta, bi lahko v posebno rubriko gladko uvrstili tudi izjave, ki so jih dajali politiki in gospodarstveniki ob javni prodaji delnic banke NKBM. Izjave so kopirane iz spletnega foruma Financ, kot odziv na pismo prevarane male delničarke, verjetno pa katera (izjava, ne delničarka) tu še manjka, da bi bila slika res popolna.

“Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo.”
Matej Lahovnik

“Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM.”
Milan M. Cvikl

“Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne.”
Marta Kos

“Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci.”
Anton Rop

“Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno.”
Mitja Gaspari

“Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!”
Sašo Peče

“Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj.”
Bogomir Kovač

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Spomnimo se, država je na javni dražbi (IPO) prodajala delnice Mariborske banke NKBM nekje ravno  v zaključnem obdobju hipermanije svetovnih borz in delnica je na začetku rasla, kot bi bila na steroidih, iz  začetnih 27 € za kos, do nekje 45 €.


Takrat so vse te izjave seveda delovale še kako prepričljivo. Nihče in očitno nihče pomeni praktično globalni nihče, pa ni v tistem trenutku še slutil, da svetovne borze resno bolehajo za hudo obliko MANIČNE DEPRESIJE in da smo bili samo še mesece daleč od globalno najhujšega padca tečajev vseh časov, ki je v prah spremenil mnoga podjetja in finančne ustanove, za katere so mnogi mislili, da so neuničljive.

Psihiatri sicer vedo, da hipermanija, kjer ljudje kot utrgani letijo na banko po kredite za delnice, že resno nakazuje na bolezen, ki sliši na ime manična depresija in da je druga epizoda te iste bolezni pa depresija. Ekonomisti so to lekcijo tokrat upam tudi dobili na praktičnem primeru (laboratorijski praktikum za telebane).

Bi se pa lahko tudi politiki in druge javne osebnosti končno lahko naučili, da se o investicijah, ki so osebna zadeva vsakega posameznika, raje ne govori javno, tako kot se ne govori javno o lepih in “grdih” (malo manj lepih) ženskah. Nekatere so nam lepe, druge ne preveč, samo to zadržimo zase, ali pa, če že moramo opravljati, to počnimo ob pivu z prijatelji, ker je to zelo osebno in zelo subjektivno mnenje.

Ni pa nikakor modro o takih rečeh občevati javno prek TV zaslonov, ker lahko veliko ljudi s tem enostavno zavedemo, sploh če take izjave dajejo tisti (politiki), ki jim nekateri absolutno zaupajo v smislu, da že vedo kaj govorijo, saj so dobro poučeni.

Spomnimo se samo izjave iz začetka tranzicije dr. Mencingerja, da so certifikati, ki jih je pokojni dr. Drnovšek pošiljal na dom, samo ničvreden papir. Kasneje je zgodovina in praksa pokazala, da temu ni bilo tako in mnogi so na ta račun kupili dober avto, nekateri stanovanje, kdo je morda celo odprl svoje prvo podjetje.

Če se vrnem nazaj k delnici NKBM, je ta nesrečna delnica danes vredna nekje 13 €, na to so pa delničarji prejeli baje še 20 centov dividende, kar je seveda mnogim pomenilo zgolj sol na pekočo rano, saj če bi delnico prodali danes, bi zanjo dobili praktično več kot polovico investirane vrednosti manj.

Meni zgornje izjave sicer niti niso smešne, ker sem bil nekaj časa sam tudi prepričan v to, da  je očitno delnica bila res prodana pod ceno, če je narasla praktično takoj na 45 €? So pa te izjave dokaz, da danes na svetu NI VEDEŽEVALCA, ki bi lahko povedal, kaj nas jutri čaka, kljub poplavi doktorjev in superračunalnikov, ki z lahkoto napovedujejo vreme, ki je mimogrede matematično – fizikalno kompleksen proces, niso pa sposobni predvideti ene navadne globalne finančne krize niti za nekaj dni vnaprej.

Svet je pač še vedno zelo nepredvidljiv kraj in to bi lahko razumeli tudi vsi tisti, ki po domovih tržijo razne oblike dolgoročnega pokojninskega varčevanja v skladih in podobne “privlačne” dolgoročne finančne produkte. Kako naj vemo, kaj bo čez 20, 30 ali 50 let, ko očitno tega ne vemo niti za nekaj mesecev naprej?

In trenutno nas poleg finančne krize in recesije za vrat stiska vsaj še globalno onesnaženje in topla greda, počasi zmanjkuje nafte, ljudje se preveč hitro množijo, skratka…God knows where we go.

3 Responses to “Bobki leta”

  1. Mischa Says:

    Prav maš. Stvari se zelo hitro spreminjajo.

  2. Ležalnik pika Com Says:

    Ampak…ampak…slovenski trg je specifičen, pri nas gre lahko samo gor 🙂

  3. enxen Says:

    ja, recimo mu diodni trg?

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: