Left 4 Dead (Shoot 2 Live)

Imamo radi zombije? Jaaaa. Kako zelo imamo radi zombije? Zeloooo. Pozna kdo slučajno čudaka, ki ne bi imel rad zombijev? Neeee. Se zombijev bojimo? Oh jeah baby, pa še kako. BRING THEM ON! Let my shotgun cure the infection and their misery – ONE BULLET AT A TIME.

Zakaj smo nekateri ljudje (me included) tako fascinirani nad temi oživljenimi mrtveci ne vem, morda pa jih dojemamo kot nekakšno vstajenja od mrtvih z napako, ob katerem nas spreleti srh. Vstajenje v  nekaj, kar je še slabše od smrti in je potrebno takoj, ko se anomalija pojavi, ostro ukrepati.

Posamezniki, kot je recimo filmski režiser George Romero, so zombijem posvetili skoraj celoten življenjski opus, spomnimo se samo horror uspešnice Noč živih mrtvecev iz leta 1968, ki je nekakšna  kultna predloga celi seriji podobnih filmov. Na eni strani horde napol živih in napol razpadajočih trupel z iztegnjenimi rokami in steklenim pogledom mrtveca, ki hrepeni po živem mesu, na drugi strani peščica še živih, ki se obupno borijo, da v tem stanju čim dlje tudi ostanejo, čeprav so možnosti nične.

In kaj je lahko še lepša novica v tem ponorelem, finančno zlomljenem svetu, kot to, da Valve, kultni založniki računalniških iger kot so Half Life ali Team Fortress, pripravljajo igro z zombiji v glavni vlogi?

le

Danes mi je končno uspelo iz Steamovega strežnika, ki je deloval tako počasi, kot bi bil res na paro, z povprečnimi 40 KB/s prenesti več kot 2GB veliko demo različico med ljubitelji zombijev težko pričakovane igre Left 4 Dead. In bil sem tako neučakan, da sem si že navsezgodaj zjutraj, še pred jutranjo kavo, za petelinji zajtrk privoščil krajši debitantski masaker, pri čemer so  tile računalniški zombiji,  za razliko od Romerovih filmskih, hudičevo bolj hitri in okretni.

Kaj naj rečem? Zmerno do pretežno navdušen, a previdno skeptičen.

Zadeva je vsaj v demo različici (prva dva dela No Mercy stopnje) na prvi pogled podobna Maxu Paynu. In ne samo stilistično, ampak tudi po uporabljenih lokacijah, kot so apartmaji in podzemna železnica. Me pa nekoliko spominja tudi na Freedom Fighterse z zombiji v glavni stranski vlogi.

V bistvu gre za preživetveni sodelovalni “multiplayer” (multipreyer) za štiri žive igralce, ki se skupaj borijo proti hordam računalniško vodenih zombijev ali njihovim še bolj nevarnim mutiranim verzijam (šefi), ki so včasih prave “witches”. Je pa poleg tega možen tudi “singleplayer” (samozadovoljevanje), le da v tem primeru ostale tri like iz ekipe prav tako vodi računalnik, kar pomeni, da moraš večino težkega dela v bistvu narediti kar sam, ker ti pustijo pobudo. Plus še Versus način (4:4), kjer se štirje človečki (Survivors) borijo proti štirim okuženimi (mutiranimi) zombističnim šefom, ki jih odigrajo tudi igralci iz mesa in krvi.

Ko se prijaviš v mrežno igro najprej čakaš v čakalnici, da si ti pridružijo še ostali trije soigralci, ki so lahko ali prijatelji, ali pa naključni igralci iz interneta. Vsak si medtem izbere enega izmed štirih računalniških likov, ki pa se kot kaže razlikujejo samo na  pogled. Tisti, ki je prvi štartal novo igro, pa lahko določi še težavnostno stopnjo. Privzeta Normal je na PCju nekoliko prelahek sprehod, ki ne nudi resnega izziva, zato je prava zadeva advanced ali še bolje expert, kjer brez sodelovanja vseh štirih ne prideš daleč.

V demo različici deluje izbiranje igre skoraj škandalozno zanič, saj včasih traja večnost, da najde prosto čakalnico, včasih prideš v čakalnico, pa te nekdo zbrca ven (kicked), enkrat se igra ne zažene, skratka, če bo to delovalo tako tudi v končni verzije, vse skupaj ni vredno niti da pes povoha, ker je izguba časa in živcev.

Škoda tudi, da čakalnice grafično niso naredili res kot prave čakalnice, kjer sediš s soigralci na klopci in strmiš v reklame ob prijetni glasbi v ozadju ter čakaš, da se končno pojavi še četrti igralec in da igra lahko štarta (lahko štarta sicer tudi brez kompletne ekipe, manjkajoči igralci se lahko pridružijo kasneje). Pa drugič, Valve.

Potem ko enkrat štartaš igro, se opremiš prvo z  obveznim medkitom (prva pomoč za celjenje svojih ali  ran soigralcev), vzameš priljubljeno orožje (na začetku je to shotgun ali uzi) in odprti lov na zombije se lahko začne.

Mehanika je poznana iz ostalih FPS iger, torej z levim miškinim knofom trosiš odrešitev, kolešček pa služi za premikanje po arzenalu, ki ga nosiš s seboj (orožja, prva pomoč, painkillerji, molotov koktejli itd). Desni miškin gumb pa je tokrat namenjen odrivanju nasprotnikov (udarjanje s kopitom in to), če ti s svojim smrdljivim zadahom pridejo preblizu. Kar slej ko prej ti.

Ena izmed velikih prednosti oziroma olajševalnih okoliščin razvijanja računalniških iger z zombači v glavni vlogi je to, da nihče ne pričakuje ne vem kakšne napredne umetne inteligence (AI), ki bi preveč razmišljala in skakala samodejno v kritje ob napadu. V bistvu je ta celo nezaželena. Več kot dovolj je že kriljenje z rokami. In jasno od take igre ne gre potem pričakovati nič kaj bistveno drugega kot Shoot 2 Kill. Tega pa Left 4 Dead ponudi zares veliko že v demo verziji.

“in game” foto vir Steam

Na expert nivoju postane vse skupaj šele zares pravi izziv glede preživetja, zlasti ker postanejo nevarni posebni mutirani zombiji, ki nastopijo v različnih oblikah:

HUNTER skoči nate od daleč in nepričakovano ter te takoj pribije na tla.
SMOKER ima zelo dolg jezik, ga iztegne kot kakšen kameleon in ti ga ovije okrog vratu.
BOOMER je debeluh, ki te pobruha z neko jedko tekočino, ki ti onemogoči za nekaj časa vid, poleg tega pa še privabi nate hordo zombijev.
TANK je rušilni stroj, ki podira vse okrog sebe in te lahko z enim udarcem onesposobi.
In potem še WITCH, ki nekje v kotu pomanjkljivo oblečena srhljivo joka, če pa jo vznemiriš s streljanjem ali ji posvetiš z lučjo, te pa lahko v hipu pokonča. Res prava Bitch med šefi.

V teh primerih pride še posebej do izraza moštveni duh ekipe, saj je preživetje odvisno od tega, če te bo kdo blagovolil oživeti nazaj na noge, ali pokončati mutanta, ki te je ujel v past. Pa še to ni ponavadi enostavno, ker so tudi ostali polno zaposleni z reševanjem svoje riti. Če pa imaš smolo in naletiš na ekipo samomorilcev začetnikov, ki kot kure brez glave na slepo skačejo naokoli in po možnosti še trosijo svinec pomotoma kar vate (not so friendly fire), se pa igra hitro za vse štiri konča na tleh v mlaki krvi.

Igra dodatni izziv ponudi tudi v tem, da se zombiji pojavljajo vsakič drugače in ne gre za običajne skriptirane akcije, kjer jih večina po nekaj sprehodih zna na pamet. Baje celo v ozadju nek Director (kodno ime za kos računalniške kode) skrbi za to, da nivo težavnosti in izzive prilagaja sposobnostim ekipi. Tu je torej vsakič potrebna polna koncentracija, ker se za vsakimi vrati kopalnice lahko skriva mutiran  zombificiran debeluh – Bommer.


(don’t exaggerate with botox )

Samo lociranje ostalih soigralcev na mapi je lepo rešeno s silhuetami, ki nakazujejo smer, v kateri se  kamerad nahaja, če je seveda izven vidnega polja. Je pa včasih pri večnivojskih mapah kljub temu težko ugotoviti, kam je kakšen soigralec odtaval in ga morajo ostali reševati iz težav.

Po demo verziji sodeč bo igra vsekakor za ljubitelje tovrstne brutalne akcije zabavna, vprašanje pa je, če bo kot celota izpadla tako domišljeno, da bo nudila kaj več tudi za zahtevnejše igralce, ki še niso prešli faze računalniške zombifikacije? V to pa že malo dvomim.

Bo pa glede na videno v demo različici tale igra kar prava za občasno sprostitev nakopičene agresije. Upam pa, da bo Valve v Half Life 3 vdelal tudi kaj takega (mislim moštveno sodelovanje), ker potem pa smo verjetno dobili takojšnji hit. Potihem namreč upam, da je tole z zombiji samo eksperimentiranje, kako bo zadeva sprejeta med igralci in da to ni zadnja njihova tovrstna igra.

Povezave:
Left 4 Dead 411

Advertisements

Značke: , ,

3 Responses to “Left 4 Dead (Shoot 2 Live)”

  1. Name Says:

    a Doom3 si kdaj igral

  2. dronyx Says:

    Doom 3 sem odigral dvakrat, a nikdar dokončal. Obakrat sem obupal v Peklu, ko moraš premagati zadnjega šefa. Tam pa nisem več vedel, kaj naj delam, da bo zverina padla dol mrtva.

  3. Misika Says:

    Tale špil v flashu je kul.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: