Zvok starega pisalnega stroja

Ali se še komu milo stori ob zvoku starega pisalnega stroja?

Pisanje na računalniku mi je bilo vedno nekako brezčutno in to enostavno zato, ker ga ne spremlja prijetna melodija udarjanja kladivc s črkami po papirju, kot so to lepo počeli stari pisalni stroji. Misli, prelite na papir, so tako dobile značilen zven, pisec teksta pa je že iz hitrosti udarcev vedel, kakšna je fluidnost njegovih zapisov. Pisanje je bilo tako na nek način podobno kot skladanje glasbe, pisalni stroj pa je bil nekakšen metronom.

Sam si živo predstavljam stare pisatelje, kako so v kakšni podstrešni sobici Pariške beznice, ki se je dušila v cigaretnem dimu, pozno v noč udarjali po tipkah pisalnega stroja in mnogi nezavedajoč se tega, ustvarjali poznejše klasike svetovne književnosti. Je pa poleg pisalnega stroja ponavadi odločilno k navdihu prispeval vsaj še alkohol in cenena prostitutka, pogosto pa tudi kakšna težja, lahko tudi spolno prenosljiva bolezen in seveda obvezno ščurki. Skratka beda po domače, čeprav se v šolskih učbenikih o tem raje kaj veliko ne govori.

In morda tudi zaradi vsega tega danes praktično ni več možno, da bi nastala takšna dela, kot je Millerjev Rakov povratnik.

Za vse tiste, ki pa bi si radi vsaj za silo pričarali občutek pisanja na starem pisalnem stroju tudi na sodobnem računalniku, pa si lahko pomagate z dodatnimi pisavami tipa typewriter in posebnim programčkom, ki pričara zvoke, kot bi zares udarjali po pisalnem stroju. Do prave retro pisateljske nirvane pa potem (poleg alkohola, prostitutk in bede) manjka samo še računalniška tipkovnica, narejena iz tipk starega pisalnega stroja.

Pri uporabi programčka sem imel sicer sprva sam povsem tehnične pomisleke. Namreč če bi se lotil pisanja keyloggerja, torej programa, ki beleži pritisnjene tipke in jih pošilja na nek spletni naslov, bi ga verjetno napisal kot kakšen takšen pripomoček. Samo to se da ugotoviti in te antivirusni programi hitro najdejo.

Advertisements

5 Responses to “Zvok starega pisalnega stroja”

  1. chef Says:

    U, debest, stari moj.

    Sodelavc bo popenil 🙂

  2. Janez Says:

    @Dr. Onyx: Koliko časa si pa porabu da si napisal seminarsko na tak stroj? Ste imeli tudi tipkovnice za različne jezike, narečja, ipd,.. A si lahko tipkal samo na A4 list ali tudi na večjega?

  3. alcessa Says:

    Ojoj, a veš, da sem enkrat v 90-ih na faksu doživela tisti slavni občutek “to ni fer”, ko je nek ameriški profesor literature od nas zahteval, da seminarske oddamo natipkane in ne v rokopisu?
    No ja, edina soseda v študentu, ki je imela Olympio (pisalni stroj), je bila ful fajn, vseeno. 🙂

    Da ne omenjam, da sem tečaj pisanja s pisalnim strojem v srednji šoli opravila z isto muko kot tečaj računalništva (programiranje na Commodore-u) … Moji mezinci niso dovolj močni.

  4. dronyx Says:

    Jaz se spomnim, ko sem bil še majhen in sem prišel k mami v službo, sem vsakič težil, da me pustijo za pisalni stroj, da kaj natipkam. In neprestano se mi je dogajalo, da so se mi posamezne tipke med sabo zataknile (če pritisneš dve hkrati).

    Sem pa v službi spraševal starejše ljudi, kako so delali včasih, ko ni imel vsak na mizi računalnika, da bi pisal dopise. In takrat so baje hodili v strojepisnico in narekovali tipkaricam, ali pa napisali na roko, potem so pa one pretipkale. Je moralo biti pa tam kot na fronti, ko ropotajo mitralijezi.

  5. Morska Says:

    Jaaaaaaa, lepi spomini… pa tudi grdi, ko sem jih poslušala, ker sem baje povzročala hrup 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: