Vitrex učinkovito proti prehladu

Zadnjih nekaj dni tale blogec malo sameva, vsaj kar se tiče nove vsebine, ker je uredništvo, s tem pa tudi celotno novinarsko ekipo, zahrbtno napadel dobro napisani virus še neugotovljenega tipa.

Napad je na začetku zelo učinkovito onesposobil grlo, tako da sem prvih nekaj dni komaj lahko govoril, kaj šele da bi pisal in pri tem še razmišljal. K temu moram dodati vsaj še izmenjaje mešanico mrzlice in povišane telesne temperature.

In potem so me dobri ljudje založili z vsemi mogočimi preparati za lajšanje bolezenskih simptomov.

Če na hitro preštejem vsega skupaj pet učinkovin, od razpršilcev za grlo,  vitaminov  C, do tablet, ki imajo resnici na ljubo boljši okus kot večina bonbonov in slišijo na zveneča imena, kot so Coldrex, Angal S in Lekadol. Vsa dobro znana iz reklam na TV.

Po nasvetu strokovnjakov pa sem poleg naštetih kemičnih preparatov popil tudi veliko čaja, vsak dan sigurno vsaj po pet skodelic ali več.

Ampak kljub tej pretežno anorganski “šok terapiji” se stanje po skoraj tednu dni ni nič kaj bistveno izboljšalo! Še več, k vsem ostalim bolezenskim znakom lahko dodam samo še močne napade kašlja,  ki so se pojavili nekaj dni kasneje in ob njih intenziteti me je strah, da bom skozi usta izkašljal celoten zgornji del prebavil. To pa ne bi bilo lepo na pogled.

Moje uradno mnenje o industriji zdravil je ob vsem tem nedvoumno jasno. To je v pretežnem delu ena sama velika natega, ki obrača nepredstavljive denarje in v navezi (komercialni simbiozi) z zdravniki služi na račun bolnikov. Pa tu seveda ne mislim v prvi vrsti zgoraj naštetih učinkovin, ki so kot kaže (vsaj za moj primer) prej kot ne “blažev žegen”. Morda pa se bo na koncu mogoče izkazalo, da ne gre za blažji virusni prehlad, ampak morda težjo obliko jetike? No, pustimo se presenetiti.

Če nek “zdravilec” ali ljubiteljski domači homeopat, ki lasten urin pakira v stekleničke, skuša nekaj dodatno služiti na račun bolnikov, ga sistem praktično takoj medijsko linča, če ga zdravstveni lobij ne začne še sodno preganjati. In ta lobij, verjemite, se dobesedno utaplja v denarju. Preganjajo pa ga zato, ker ni “naš” in poizkuša služiti na zasebnem vrtičku velikih farmacevtskih koncernov. A to je navadna hipokrizija. Namreč, ko cela armada grdo zlorablja bolnike, je vse v redu, ker so del utečenega in edinega “strokovno priznanega” sistema, pri čemer je pri tem sistemu lepo tudi to, da bolnik večinoma niti ne plača iz lastnega žepa z gotovino, ampak gre večina transakcij na napotnice in prek sistema zavarovanja.

To, da so veliki farmacevtski koncerni ob pomoči “zdravnikov” sposobni celo sponzorirati razna blazno objektivna testiranja in študije novih “učinkovin”, je pa tema za poseben prispevek. Smešno pa je, kolikokrat potem razne napol ilegalne študije enostavno pokažejo, da ima placebo (zdravilo brez “učinkovine”, ki je na prvi pogled enak pravemu “zdravilu”) boljši zdravilni učinek. Te rezultate pa potem hitro umaknejo ali poniknejo neznano kam, ker očitno strici z kovčki denarja imajo tudi nekaj moči nad strokovnim mnenjem, ki ne bi bil preveč všeč farmacevtski industriji in bi oddelkom za marketing povzročil preveč sivih las.

Ko sem se nazadnje sprehodil na hitro po prihodkih in zaslužkih največjih svetovnih proizvajalcev zdravil, sem se dobesedno prijel za glavo. To je za oborožitveno industrijo ter rudniki zlata ali diamantov zanesljivo tretje najbolj dobičkonosno področje. Zdravje je pač takoj za ubijanjem osnovna človekova potreba.

Za zgoraj opisan moj primer virusnega obolenja pa lahko povem, da bi imel verjetno povsem enak ali  celo boljši učinek navaden Vitrex, ki ga šoferji zlivamo v posodo za čiščenje avtomobilskega stekla (pravni poduk: če bo kdo res spil vitrex proti prehladu, naj nikakor od mene ne pričakuje visoke odškodnine, lahko mu samo napišem potrdilo, da je popolno teslo s certifikatom).

Ampak da bo ob vsem tem mera polna, mi je stroj, za katerega niti ne vem imena (bankomat to zanesljivo ni, ker ne vrača denarja), požrl še kartico zdravstvenega zavarovanja. To je praktično v zadnjem letu poleg dveh blokiranih NLB bančnih kartic že tretja v seriji, pri čemer se od vseh mojih kartic solidno držita samo še Merkurjeva kartica zvestobe in kartica Centralne tehnične knjižnice. Verjetno pa samo vprašanje časa, kdaj bosta še ti dve kartici postali žrtev podivjane mašinerije.

Je pa res, da bančne kartice naprava požre dokaj s stilom, brez nepotrebnega cirkusa. V primeru zdravstvene kartice pa je stroj spuščal od sebe takšne zvoke, da sem že mislil klicati na pomoč.  Samo koga? Hreščanje je izgledalo, kot da stroj kartice ni samo požrl, ampak zmlel v prah, kot bi želel ves bes nad zdravstvenim sistemom izživeti na moji nesrečni kartici.

No in potem, ko ti mašina kartico požre in je ne izpljune nikakor več nazaj, ti zopet ostane standardna procedura. Hit the road Jack. Do najbližje poslovalnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer ti prijazno in presenetljivo hitro natisnejo na papir potrdilo, da si res zavarovan, pa še potolažijo te, da delavci posebne firme vsakega petnajstega v mesecu vse stroje pregledajo in potem ugotavljajo, zakaj se prenažirajo z našimi karticami. V mojem primeru jim lahko pomagam z namigom, da se je ob robovih odlepila plastificirana folija in upam, da se je v mehanizmu zataknila tako, da bo stroj še dolgo neuporaben.

Potrebuješ pa ob tem še eno potrdilo in sicer firme za “prostovoljno” zavarovanje (Vzajemna), ki ni nujno na istem naslovu. V mojem primeru imajo svoj štab samo nadstropje višje, kar je pohvalno.

Sicer pa baje obljubljajo, da bo potrjevanje kartic v kratkem (to v žargonu med poznavalci pomeni še leta ne) zgodovina, ker bo vse potekalo on line (na liniji) in se bo tako uslužbencem DURSa lahko pridružilo še medicinsko osebje pri nepooblaščenem brskanju po osebnih zdravstvenih podatkih zbranih na enem mestu.

Morda pa je te stroje, ki kot rečeno niso bankomati,  kljub podobnosti na prvi pogled, tudi zaradi tega malo strah, da bodo ob dober posel?

Preberi še:
Blokirana bančna kartica (ni Zemificirano)

Advertisements

9 komentarjev to “Vitrex učinkovito proti prehladu”

  1. ElQurc Says:

    “mi je stroj, za katerega niti ne vem imena (bankomat to ni), požrl še kartico zdravstvenega zavarovanja.”

    to je ZDRAVKOMAT 😦

  2. dronyx Says:

    Meni je bilo vedno zanimivo, zakaj za vraga so ZDRAVKOMATI tako glomazne škatle, ki na prvi pogled spominjajo na IBMove računalnike iz začetka 60 let? Po moje taka škatla za potrjevanje kartic nikakor ne bi smela biti večja od dimenzije 20×10 cm, ki bi jo lahko enostavno pričvrstili na steno, oziroma v velikosti POS terminala, ki ga prenašajo natakarji. Tu ga je izgleda dobro namočil še nek privatnik, ki krivi pločevino (pleh po domače).

    V tej škatli zanesljivo ni denarja, tako kot pri bankomatu. Notri je domnevam samo osnovna komunikacijska oprema, ki jo dobiš danes integrirano v en sam čip, ter nekaj finomehanike, vključno z miniaturnim motorčkom, ki vleče kartice. Lahko se pa motim in je noter vgrajene več elektronike kot v Airbusu 320?

  3. grega Says:

    ha, očitno le ni samo to:
    Terminal je sestavljen iz štirih delov:
    1. Komunikacijski del – v njem je vsa omrežna oprema (usmerjevalnik, omrežno stikalo, rezervna telefonska linija v primeru izpada ADSL povezave, …)
    2. Osrednji del – v njem se nahaja računalnik, ki zagotavlja delovanje sistema
    3. Čitalnik kartice – v tem delu se bere in zapisuje na KZZ
    4. Zaslon – preko zaslona, občutljivega na dotik zavarovanec spremlja postopek, dobiva dodatne informacije ali opravlja storitve (naroča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja)
    [vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Samopostre%C5%BEni_terminal_kartice_zdravstvenega_zavarovanja%5D

    morda pa imaš prav in je v bistu to le preoblečen IBMov računalnik iz začetka 60 let 😉

  4. dronyx Says:

    grega, saj če vzameš kakšnemu natakarju prenosni ročni POS terminal, bi ga lahko opisal enako. V njem je komunikacijska oprema (neakj že mora bit, da izvede transakcijo), osredni računalnik oziroma CPU (centralna enota za procesiranje), čitalnik kartice, ter zaslon, občutljiv na dotik. Za povrhu so pa v tako kompaktno škatlico nekako spravili še baterijo. 😉

  5. PiPi Says:

    se popolnoma strinjam in mi je slabo, ko sem vceraj gledal tv, ko je ena diseca PR zenska ( od leka/krke, se ne spomnim ) razlagala kako jih bo sedaj teh 3% usekalo, da bodo zaradi tega prisiljeni umakniti dolecene vrste zdravil iz programa, ker da imajo z samo proizvodnjo izgube … dej, ne me basat!

    …. drugace pa so zanimivi tudi pos terminali ki jih uporabljajo sedaj na zeleznicah, ziher majo se kake igrice gor tile sprevodniki 🙂

    .::PiPi::.

  6. dronyx Says:

    PiPi želežničarski terminali privzeto podpirajo Tetris in Pasjanso, kot motivacijski dodatek lahko s pridnim delom dobi sprevodnik še Mine sweeperja ali Wolfenstein 3D po izbiri. 🙂

  7. gregac Says:

    ah, sem pozabil napisati sarkazem vklopljen?

    😀

  8. enxen Says:

    a mi ve kdo povedat, zakaj pa glih 3%, ha? zakaj pa ne samo 2, ali pa kar pet? kar tko, od palca, al kaj? seveda (farmacevti) ne damo teh treh procentov! tudi farmaciji v zadnjem času ne gre nič več tako dobro kot včasih – predvsem sandozu / leku ne. kredite je pa vseeno treba odplačevat … 😛

    za vitrex je vedel pa že Gus Portokalos. le da mu je on rekel windex: “if you have a problem with your health just put on some windex”. 😉

  9. - Says:

    Spil vitrex, prehlada ni, zdravstvenih težav po enem dnevu tudi ni 🙂

    Ne me prašat zakaj…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: