Nadležno kot garje v študentskem domu

Verjetno se precej blogerjev kdaj pa kdaj sprašuje, kako narediti tekste bolj berljive, zabavne, privlačne za bralce. In ker je slovenščina področje, na katerem ravno ne blestim, bom tokrat spet malo solil pamet v poslanski maniri “o zadevi nimam pojma, se bom pa vseeno priglasil k besedi”.

Najbolj privlačna in delujoča možnost se mi zdi uporaba pogovornega jezika (slenga), po možnost še dodatno papriciranega z južnimi začimbami, jebote.

Kletvice znajo priti tudi včasih prav, čeprav so kletvice ostra začimba, nekakšna slogovna kajenska paprika, pri kateri priporočam zmerno uporabo, ker sicer bo besedilo izpadlo, kot da ga piše pristaniški delavec po napornem šihtu.

Velikokrat pride zelo prav tudi uporaba sopomenk, ko se besedilo enostavno zacikla in se ene in iste besede ali besedne zveze ponavljajo v nedogled. Sam pri sebi dostikrat opažam, da na hitro napišem neko besedilo in ga objavim, kasneje pa ga popravljam, ampak brez da bi še enkrat prebral celoto, ker to se mi pa ne da. In ko potem čez čas končno še enkrat preberem zapis od začetka do konca, se primem za glavo, kakšen moron to piše, ker se ista beseda v enem stavku ponovi po petkrat.

Potem so pa tu še vedno dobrodošle  primerjave, metafore, komparacije oziroma kakorkoli se temu učeno že reče.

Za nekatere tiskane medije lahkotnejše vsebine se mi zdi, kot da imajo zaposlenega vsaj enega človeka  ali kar cel oddelek ljudi samo za to, da si izmišljuje šaljive primerjave, ki jih potem kot sol in poper trosijo po besedilu. In zadeva je vse prej kot lahko delo, sploh če ne želiš biti izviren, kot glasbena besedila Saške Lendero.

Za tiste, ki po vsem prebranem še ne vedo, o čem sploh govorim, nekaj primerjav za pokušino:

debela kot Kitajski telefonski imenik
smešno kot pogreb
okusa kot kamelja scalnica
redko kot neobrezan tič na Mosadovi novoletni zabavi
podobno kot inkvizicijska hruška japonskim kroglicam (to je moja pogruntavščina)
uporabno kot Murkovi nasveti
nadležno kot garje (ali sramne uši) v študentskem domu

In da ne bo zadeva dolga kot ponedeljek v parlamentu, bodi dovolj.

Advertisements

5 Responses to “Nadležno kot garje v študentskem domu”

  1. Morska Says:

    Njen nasmeh je bil kot bi sedela na kurcu 🙂

  2. dronyx Says:

    Morska, si težko predstavljam, ker nimam tovrstnih izkušenj (kako izgleda sedeti na debelem [r]tiču). 😉

  3. emetadindon Says:

    garij je kot listja in trave 😉
    Za razumevanje sedenja na debelem rtiču pa priporočam preizkus v živo iz spodnje strani 😉

  4. Čas je za novo teorijo: « moosings Says:

    […] Recimo tukaj. Tukaj. Tukaj. Tukaj. […]

  5. kekez Says:

    Sem bil na enem seminarju, kako pisati strokovne in komercialne članke.

    1. pravilo: pozabite na vse, kar so vam govorili v šoli.
    Ne uporabljajte zaimkov in sopomenk. Bistveno zadevo vedno poimenujte z isto besedo in to čimvečkrat. Če je potrebno, tudi petkrat v istem stavku. Bralcem (če to preživijo) se mora vtisniti v podzavest.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: