Parkirne hiše

Z parkiranjem v večjih mestih je ponavadi  križ, ker je po nekem nepisanem pravilu na voljo bistveno manj parkirnih mest, kot pa je pločevine, ki potrebuje svoj prostor pod žgočim soncem, medtem ko čaka na lastnika.

Parkirne hiše so sicer elegantna rešitev problema parkiranja, ker lahko rastejo in se širijo tudi navzdol, torej pod zemljo, ker je prostor na površini v mestih sicer predragocen. Zdi pa se mi, da parkirne hiše med povprečnimi vozniki, kamor prištevam tudi sebe, niso ravno najbolj priljubljene, ker v bistvu nikdar ne veš, kaj te čaka za vhodno rampo (če nisi reden gost).

Prvo, kar mnoge po moje odvrne od uporabe parkirnih hiš, je nedvomno cena, saj so po mojem mnenju vse po vrsti predrage in vsak poizkuša, če le čas dopušča, najti kakšno prosto mesto  za parkiranje nekje tako, da bo čim ceneje, oziroma še najbolje kar zastonj.

Drugo, kar tudi mnoge odvrača, je zapletenost labirintov, kjer odložiš svojega jeklenega konjička in kjer vsako nadstropje ponavadi izgleda povsem identično, tako da če nisi pozoren, lahko kakšno uro zapraviš samo za to, da avto spet najdeš v po možnosti še klavstrofobičnih podzemnih hodnikih in rovih. Ko bi bili načrtovalci teh garaž vsaj toliko uvidevni, da bi recimo pobarvali nadstropja z različno barvo in bi si lahko zapomnil, da imaš avto recimo v rdečem nadstropju, nekje na koncu levo, ali pa da se celo še odtenek barve spreminja od svetlo rdeče do temno rdeče. Ne pa neke šifrirane oznake, ki jo mimogrede pozabiš, oziroma če se ti mudi in si prvič v neki parkirni hiši, lahko pozabiš sploh pogledati, kje si parkiral avto in kako se do tja pride.

Meni se je recimo v parkirni hiši pred Benetkami zgodilo, da enostavno nisem bil pozoren, kje sem pustil avto. Takrat sem prišel v Benetke tako mimogrede, na poti iz Verone in sem si samo želeli na hitro začutiti utrip mesta na vodi, v enem popoldnevu. Parkiram, skočim do najbližjega pomola, se vkrcam na vodni taksi, grem na pregrešno drago kavico (takrat mislim da še niso bili evri in je bila kljub vsemu bistveno cenejša kot danes) ob Doževi  palači in potem čez nekaj ur že nazaj proti domu. In ker nisem bil v naglici pozoren, se je zadeva zvečer za nazaj zapletla. Nadstropja so bila videti na pogled enako, tako da sem se lahko samo sprehajal med nepreglednimi vrstami avtomobilov in upal, da zagledam znano registracijsko tablico. In je trajalo in trajalo…

Tretje, kar mene pa tudi zelo moti in morda od vsega še najbolj, pa so razni sofisticirani načini plačevanja parkirnine.

Večinoma so se klasičnih utic z delavcem na vhodu parkirne hiše znebile in uvedle neke elektronske sisteme, kjer dobiš na začetku listek in moraš znesek poravnati na kakšnem avtomatu, preden hišo zapustiš, da ti sploh dvignejo zapornice.

Jaz zelo (poudarjeno zelo) poredko parkiram v parkirnih hišah in še takrat imam običajno težave. Recimo v Celju imajo poleg Špara neko parkirno hišo (Mislim da se imenuje Celeja), kjer imaš na vhodu rampo in avtomate za plačilo parkirnine. Samo problem avtomatov je, da sprejemajo samo drobiž, ne pa poljubnih bankovcev. Če nimaš drobiža, moraš denar nekje zamenjati. In čeprav sem poizkušal zamenjati po spominu bankovec za 20 €, sem hodil od bifeja, do prodajalne z nekimi tkaninami, a nihče ni imel toliko drobiža. Pa od česa ti trgovci v Celju potem za vraga živijo? Saj menda ne plačujejo vsi z karticami? Pa to ni bilo ob 7:00 uri zjutraj, ko se trgovine odprejo, ampak po 12 uri. Na koncu, po kakšne pol ure prosjačenja za drobiž, se me je usmilila prodajalka v Šparu, tako da sem lahko končno poravnal parkirnino in dobil kodo za dvig zapornice. Če bi se karkoli zapletlo, pa je na avtomatu napisana GSM številka za klic v sili. Za malo, da nisem res poklical, če imajo morda drobiž.

Samo če malo bolje razmislim, v času, ki ga izgubim, da se prebijem iz parkirne hiše in potem za nazaj poravnam parkirnino, jaz prehodim že nekaj kilometrov. Torej lahko parkiram nekje na obrobju zastonj in pešačim v center, ali pa najdem prosto mesto na navadnem parkirišču, kjer imaš človeka z torbico, ki prodaja parkirne listke.

V takih primerih bi sicer bila lahko parkirna hiše konkurenčna navadnemu parkirišču samo, če bi bila bistveno cenejša. Recimo vsaj 50%. Pa zanesljivo ni. Kvečjemu še dražja, razen morda v kakšnem City parku (BTC), kjer pa je res parkiranje v parkirni hiši zastonj.

In morda je ravno parkirna hiša v City parku primerna za učenje uporabe parkirnih hiš, zlasti vožnje po polžastih labirintih, kjer paziš, da ovinke spelješ tako, da po možnosti avto na robniku ne zabriše v luft in sopotnike razmeče po sedežih, poleg tega moraš biti previden, ker večina ne razume, da so nekje pod stropom ali na tleh narisani STOP znaki in kar vozijo po občutku. Kot pa že rečeno, je ta hiša zastonj, tako da se žal ne da hkrati naučiti pravilno uporabljati tudi avtomatov za parkirnino in zapornic.

Se pa morda parkirnim hišam obetajo lepiš časi. Jaz prihodnost vidim predvsem v robotiziranih parkirnih hišah.

vir: VW

Slika sicer prikazuje Volkswagnovo skladišče avtomobilov v Wolfsburgu, samo princip je pa isti. Tale 20 nadstropna zgradba, kjer avtomobile v bokse odlaga velika robotska roka, je sposobna shraniti enako količino avtomobilov na samo 20% prostora klasične parkirne hiše. Jaz si predstavljam takšno garažo tako, da zapeljem avto na neko platformo, stopim ven, pritisnem gumb, vzamem listek in odidem. Avto pa mi od tu naprej varno shrani avtomatiziran sistem. Bistvo tega pa je poleg prihranka prostora zlasti to, da zame, kot uporabnika, tole lahko “od zgoraj” izgleda kot navadno parkirišče in ne izgubljam časa z iskanjem avtomobila in prebijanjem skozi labirinte, pri čemur moraš še paziti, da te kdo ne zbije pomotoma, ko neprevidno hodiš po cestišču in iščeš najbližji izhod na svetlo.

Advertisements

9 Responses to “Parkirne hiše”

  1. kai Says:

    Nikoli nisem parkirala v parkirni hiši (če odštejemo pritličje parkirne hiše v Ciytparku), ker je avto, ki ga ponavadi vozim, preveč okoren, da bi se ga dalo peljati po ozkih prehodih v višja nadstropja. Obup.

  2. Karmen Says:

    Takšnele dvigalne parkirne hiše, v manjših izvedbah, sem videla v New Yorku. Kar ob cestah so bile postavljene jeklene konstrukcije in so iz 5 parkirnih prostorov naredili 25.

    Moj sistem v parkirnih hišah je enostaven: v tiste, kamor grem pogosteje (npr. pri Cityparku), vedno parkiram na istem koncu. Če falim eno vrsto ali dve, ni panike.

    V parkirnih hišah, ki jih ne poznam, pogledam, ali imajo na stebrih blokce z lističi, kjer je napisana oznaka nadstropja in vrste. Ponavadi jih imajo (npr. v Kompasovi, sredi LJ ali tisti pod Lj Kozolcem).

    Moj prijatelj, ki je včasih raztresen, hodi ob vrstah in pritiska na daljinca za odklepanje, da vidi, kje bodo utripnile luči njegovega avta 🙂

  3. dr. onyx Says:

    Karmen, joj, ko sem videl parkirno hišo v New Yorku (nekje na jugu Manhattna, zraven Pier 17), nisem mogel verjet. Kovinsko ogrodje, potem pa limuzine spravljene notri kot konzerve. Nekaj takega, le da je bila tista še precej višja. Nisem pa razumel, kako to deluje. Izgleda, da ti avto parkirajo tam zaposleni delavci.

  4. chef Says:

    To je slovenska posebnost –> da se folk boji garažnih hiš.

    Pridem v jebeni BTC, vse prekleto zaparkirano, razen v 1. in 2. štuku garažne … tako rekoč vse frej. In butci se spodaj vozijo v krogu!

    Garažne hiše ljubim. Všeč mi je, da nikoli ne veš kaj te čaka. To je skoraj tak izziv, kot da bi lezel v visokogorje, samo da je bolj nevarno. Ponekod me res navdušuje stebrovje, npr. Panteon proti nekaterim garažnim hišam nima za burek.

    Najbolj fletno je bilo pa vseeno parkirat v sarajevski garažni hiši. Vrhunska izkušnja.

    @kai: morala bi videt tisto v Sarajevu… jaz sem pa s kombijem motal na milimetre. Izziv!

  5. kai Says:

    chef: kje v sarajevu pa? mogoc sm pa vidla 🙂

  6. DJ Says:

    Najboljse je v Frankfurtu. Ob vsakem pomembnejsem kriziscu (ali se manj) imas table, ki ti kazejo vsaj na tri razlicne garaze, pa zraven se display, ki ti apdejtano kaze, koliko placa je v kateri. That’s what I call order. 🙂 In potem ni, da nikoli ne ves, kaj te za “rampo” caka.

  7. kekez Says:

    Meni je bilo všeč v Amsterdamu, kjer si se kar zapeljal do zapornice pri izhodu in si s katerokoli plačilno kartico odprl. Nobenih listkov, nobenih avtomatov.

  8. pijanec Says:

    DJ: kaj ti pomaga red, če potem bankrotiraš. Mi smo dali v Frankfurtu mislim da 6 evrov na uro.

  9. DJ Says:

    Mi pa 1 EUR na uro. 😀 Res pa je, da je bila to vikend cena. Cez teden je bilo malo vec, ampak tam sigurno ni bilo 6 EUR. Je pa res, da je bilo to pred dobrim letom.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: