Ekstremizem

Načinov, kako se lahko greš ekstremizem je več, jaz pa bi vse poizkuse razdelil grobo v dve osnovni kategoriji.

Eden izmed možnih načinov oziroma zvrsti ekstremizma je ta, da se loti res nevarnega početja nekdo, ki je brezhibno pripravljen, z ustreznim znanjem in izkušnjami ter se natančno zaveda rizika svojega početja. Ta ekstremizem ne bom dejal da odobravam, ga pa povsem razumem in tu človeku pameti ne gre soliti. Če te nekaj vleče, se čutiš sposobnega in sprejmeš riziko, ki ga prinaša izziv – »GO FOR IT«. Zaradi takih ljudi smo nenazadnje dodobra preizkusili skrajne meje človeške vzdržljivosti in premaknili mejnike tako visoko, da ti včasih res vzame dih in se samo vprašaš, kako je to sploh mogoče in ali gre v teh primerih še vedno za ljudi iste vrste homo sapiens.

Recimo tak primer je zame, če gre izkušen potapljač postavljati svetovni rekord potopa na dah in se spusti 200 metrov ali še globlje pod morsko gladino. To je zame nepredstavljivo globoko, ker mene že pri nekaj metrih bolijo ušesa, po kakšni minuti pa potrebujem čim prej svež zrak, sicer se začnem daviti.

In podobnih ekstremnih poizkusov je danes čuda, od skokov s padalom iz velikih višin, smučanja iz najvišjih vrhov sveta, vzpenjanja po strmih stenah v nepredstavljivih vremenskih razmerah in velikih višinah, dolgotrajno neprekinjeno kolesarjenje po vročini in brez spanca, ki povzroči v skrajnem primeru tudi halucinacije in tako naprej. Slovenci pa smo, vsaj gledano iz naše perspektive in skozi naše oči, svetovno znani ekstremisti.

V drugo kategorijo ekstremov pa jaz uvrščam vse tiste, ki se lotevajo »podvigov«, ki to na prvi pogled večinoma niti ne izgledajo in to zares postanejo šele potem, ko se jih neprevidno lotijo ljudje brez kakršnihkoli izkušenj, neprimerno opremljeni in nepoučeni o nevarnostih.

Moj prvi in do danes verjetno edini takšen »podvig« sega v otroštvo (nekje sredi osnovne šole), ko smo se spuščali po soteski Pekel pri Borovnici, ki je znana predvsem po slapovih in pečenih postrvih (v bližnji gostilni).

Kot otrok nimaš še ustvarjene neke »obsežne baze« negativnih ali neprijetnih izkušenj v možganih, na podlagi katere bi strah (previdnost) lahko učinkovito deloval ter povlekel za varnostno zavoro, pa tudi nevarnosti nekega početja težko oceniš, oziroma nanjo v otroški razigranosti niti ne pomisliš.

In tako se nekega lepega poletnega dne nismo spuščali po običajni potki soteske Pekel, ki je sicer vedno zahtevna (in mimogrede povedano povsem neprimerna za mestne dame v visokih petkah, ki jih redno srečujem v Peklu), a vsaj označena in kolikor toliko vzdrževana, ampak smo plezali ob slapu po hudi strmini (na spodnji sliki skrajno levo od slapa).

vir: burger.si

In tako pridem do nekega manjšega previsa (tudi viden na sliki levo zgoraj), kjer nisem vedel kako naprej. Potem pa mi pade na pamet tipična otroška ideja, pobrana iz risank, da bom jaz kar skočil čez ter se na drugi strani ujel za grmovje. Danes jasno to zveni noro, takrat se mi je zdelo pa izvedljivo, oziroma sploh nisem razmišljal, da bi bilo lahko kaj narobe s to idejo. Potem skočim, se zares primem za neko steblo, ki pa je bilo suho in se takoj odlomi. Jaz pa potem drsim po strmini navzdol in se obupno poizkušam s konicami prstov oprijeti za karkoli, samo da bi se zaustavil, ker spodaj pa prepad (slap pod tem na sliki), deroča voda in skale divje soteske. V tistih nekaj trenutkih pa se je že vrtel v moji glavi »film življenja« in prizori so se z vrtoglavo naglico nizali eden za drugim. Po nekaj sekundah se mi je končno le uspelo nekako zaustaviti in sem potem z veliko muko priplezal nekako do vznožja slapa ter preplaval na drugo stran, kjer je potem lestev za spust navzdol (na sliki je lepo vidno, zakaj visoke petke niso primerne).


vir: wiki

In vsakič, ko se ustavim pri tem slapu in se zazrem navzgor po strmini, me spreleti srh. Z današnjo glavo in razmišljanjem, mi ne pade niti na misel, da bi kaj takega pri zdravi pameti ponovil. Pa po moje nisem neka reva, upam si marsikaj, ampak spuščanje po taki strmini, brez kakšne varovalne vrvi, to pa ni govora.

Ta druga kategorija ekstremov, ki ji botruje predvsem neizkušenost ali neprevidnost, je sicer polna raznih poizkusov, ki pa se na srečo večinoma končajo samo z eno negativno izkušnjo več in morda preživetimi trenutki strahu ter velikokrat napornim delom za reševalce.

V zadnjem času smo se pri nas tako zlasti lahko čudili nekaterim tujcem, ki so se lotili plezanja po naših gorah povsem brez ustrezne opreme, v kratkih hlačah in opankah, brez vodičev, brez da bi se vsaj malo podučili o nevarnostih, ki jih prinašajo gore, pa čeprav ne gre za K2 ali Himalajo in predvsem brez da bi realno ocenili svoje sposobnosti.

In včerajšnja tragedija pri spustu s kanuji po Savi je zame primer kot iz učbenika ekstremnih podvigov te druge vrste, ki na začetku nikakor ni izgledal nič ekstremno, pa se je žal končal (skoraj) za vse udeležence tragično.

Primer pa sledi tipičnemu vzorcu. Udeleženci veslanja očitno niso imeli ne primerne opreme (vsaj reševalni jopiči), kakor je videti tudi ne znanja, da bi lahko sploh ocenili, kakšno nevarnost predstavlja spust čez vodni padec (prelivni kanal) na novo zgrajene hidroelektrarne (pa čeprav naj bi bil med njimi tudi vodja projektov izgradnje akumulacijskega bazena), še posebej ob upoštevanju dejstva, da so bili prvi, ki so se takšnega podviga veslanja čez kanal nove hidroelektrarne v kanuju lotili, ker so vodo šele pred dnevi preusmerili in speljali drugje. Pa še vprašanje je, ali je kaj takega sploh dovoljeno, čeprav elektrarna še ne obratuje?

Ampak če bi se sam našel v takšni situaciji, ko nisem nek izkušen kajakaš in sem samo nekajkrat veslal po morju (pri tem se enkrat skoraj utopil), bi verjetno v mislih povezal slike kakšnega spusta po mirni Krki, kjer imaš tudi na poti vodne prehode, ki pa ne predstavljajo večje ovire. Samo očitno je problem tudi tu spet v fiziki, ki na tem planetu deluje brez izjeme za vse enako.

Za udeležence spusta žal prepozno, za nas ostale pa še eden primer za v bazo znanja in izkušenj, iz katere bosta lahko naš strah in previdnost črpala podatke. In morda, če se nekoč sami znajdemo v enaki ali podobni situaciji, pravočasno prižgala rdečo luč. NO GO.

Se želiš naročiti na blog?

11 Responses to “Ekstremizem”

  1. Stalker Says:

    Ah, ne vem… so nesreče ter preprosto nepremišljenost in neumnost:

    http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/251805

  2. sparkica Says:

    Grozljivo. Res NO GO.

    Nekoč smo “reševali” trojico s Triglava – oče z dvema sinovoma, v kratkih hlačah, navadnih tekaških copatih in z anorakom, mi pa pulover, flis, rokavice, volneno kapo, dolge hlače… da o treh mladenkah v običnih čevljih na Prisojniku ne govorim 😦

    Potem pa tole včeraj… spomenik človeške nepremišljenosti. Res učbeniški primer.

    Človeku se najbolj smilijo sorodniki, sploh ko pridejo na prizorišče veljaki zbirat politične točke in se ve samo, da je bil zraven župan 😕
    Mimogrede, zakaj pa ne pride Džej Džej kdaj stisnit roke tudi sorodnikom motoristov, ki jih čičoti zbijejo s ceste? Eh, brezveze. Mogoče sem samo jaz dobila tak občutek.

  3. kontra Says:

    http://www.boat-ed.com/images/animations/lowhead_dam.html

  4. Morska Says:

    Ekstremizem mi lahko povezali s človeško tragiko, ker vedno išče nekaj, s čimer bi izpolnil t.i. sebstvo, to je je kontinuiran proces interakcije med jastvom in konceptom sebe, v katerem se konflikt med s predstavami o sebi skladnimi in neskladnimi impulzi jastva razrešuje s konstrukcijo novih predstav o sebi: Na ta način presegajo sebe.

    Najbolj žalostno pri nesrečah je to, da ko se zgodi, ni več toliko važno, zakaj in kako se je zgodila, ker je stanje ireverzibilno.

  5. dronyx Says:

    Morska, jaz pri takšnih nesrečah vedno pomislim na to, ali bi se meni zgodilo lahko kaj takega oziroma, ali bi sam sploh lahko padel v tako situacijo in kako bi se odločil.

    Za ta primer po moje ne bi imel nobenih resnih pomislekov. Pač, mali skokec s kanujem in veslaš dalje. Jaz vem sicer že zelo dolgo, da so vodni vrtinci lahko izredno nevarni in možnosti rešitve zelo majhne, če te enkrat dobijo. Samo ne bi pa vedel, da ima hidroelektrarna namerno narejen vodni padec na tak način, da so vrtinci za pregrado čim večji, da se izgubi ob velikih pretokih na pregradi čim več energije.

    Oziroma citata iz rtvslo.si:

    “podslapje pa je namenjeno sproščanju odvečne potencialne energije, ki bi sicer v strugi pod elektrarno povzročala erozijo. ”

    “podslapja so v osnovi oblikovana kot veliki tolmuni, v katerih je tok čim bolj turbulenten (vrtinčen), ker se na ta način sprosti največ energije. Podslapja imajo v dnu vgrajene tudi tako imenovane »razbijače«, betonske kvadre, dimenzij ca. 1.5 x 3 x 3 m, ki povečujejo učinek tolmuna.”

    Ko to prebereš izgleda, da je spust čez tako pregrado v bistvu samomor. Ne razumem pa, kako so se lahko odločili za prehod čez pregrado, ko pa so imeli v čolnu ljudi, ki bi morali to poznati?

  6. Morska Says:

    Oniks: Ja sej to je tragično… da imamo strokovnjake, ki jim zaupamo svoje življenje, potem pa nastradamo. :S

  7. pijanec Says:

    Sem prepričan, da rešilni jopiči v takem primeru popolnoma nič ne pomagajo. Voda s takšnimi vrtinci je preprosto premočna.

    Se mi pa zdi butasto, da na ministrstvu pravijo, da bi bilo treba spremeniti zakonodajo. Zdaj naenkrat. Ljudje se spuščamo po večinoma počasnih celinskih vodah že desetletja, brez resnih nesreč. Če je treba kaj spremeniti, je treba kaznovati neuporabo zdravega razuma, da se čez elektrarne, posebej pa ne čez elektrarne v gradnji, ne spušča. Zdaj pa bi spet radi kaznovali vse, ki si kakšno sončno nedeljo privoščijo spust na lokalni reki.

  8. Nick Says:

    Sinoči je novinarka na Pop TV gostila Džej Džeja in za začetek ga je vprašala, kaj bo vlada storila, da v bodoče ne bo prihajalo do takih nesreč. JJ-ja sicer ne cenim prav posebno oz. o njem nimam prav izoblikovanaga mnenja, vendar pa se mi je prav smilil, ko je moral novinarki in Sloveniji obzirno razlagati, da nima vlada prav nič pri tem, če nekdo samovoljno krši predpise in zdravo pamet.

    Sicer pa, tudi jaz bi se enkrat skoraj ubil tam v Kamniških pod Šraj peskom – ko sem šel naslednjič čez tisti prehod (z vrvjo) mi ni bilo nič jasno, kako da se prejšnjič nisem razbil.

    Na morju sem pa enkrat z motornim čolnom celo rešil par mulcev, ki jih je v velikem napihljivem plastičnem čolnu burja odnašala na odprto morje. Niso mogli tako hitro veslati, kot jih je odnašalo, še jaz sem jih le počasi lahko privlekel do obale.

    Ne bo konca adrenalinskim traparijam. Da ne omenjam, da so se ta konec tedna fentali en motorist, ena sovoznica na motorju in en voznik štirikolesnika (če sem prav zasledoval in sešteval).

  9. pijanec Says:

    Nick: z adrenalinskimi stvarmi ni nič narobe, samo naj potem ne iščejo nekih drugih krivcev in naj ne bo jokanja. Vsak naj odgovarja zase, ne rabimo mamice v podobi države.

  10. Nick Says:

    Saj, imaš prav.

    Glede rešilnih jopičev pa – po moje bi v konkretnem primeru vseeno zmanjšali število žrtev za nekaj komadov, ostale bi pa veliko laže in hitreje našli.

    Nabrž bi jim prišli bolj prav kot pridejo prav zaščitne čelade, ki si jih velika živina ponosno nadene ob polaganju temeljnih kamnov.

  11. dronyx Says:

    Nick, kakor sem razumel razlago strokovnjaka na TV, ki je tudi kazal simulacijo na računalniku, v tem primeru jopiči ne bi rešili nikogar. Če ne bi bilo pod vodo pregrade, bi se lahko rešili tako, da bi se potopili na dno in pod vodo izplavali pod vrtinci in tu so rešilni jopiči potem samo dodatna težava pri potopu (tako vsaj učijo na tečajih). V primeru HE Blance pa so umetno pod vodo postavljene še neke pregrade, tako da niti to ne pride v poštev. Samo to pa ne opravičuje po moje neuporabo zaščitne čelade in reševalnega jopiča pri vožnji s kajakom.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: