Moja hruška podpira Telekom

Telekom sodi med slovenske firme, ki jih ne cenim najbolj. Pa ne zaradi odnosa do delavcev oziroma zaposlenih, ker tega ne poznam, ampak zaradi tega, ker se razglaša kot Nacionalni operater telekomunikacij, kar po moje že dolgo ni več in ga kot za šalo prehitevajo po desni manjša podjetja (seveda komunikacije niso več samo navaden analogni žični Iskrin telefon).

Danes ne živimo v komunizmu, ko je veljalo, da če ti državni Telekom ni povlekel kabla, potem ga pač nisi imel, ali pa si ga moral povleči sam z udarniškim delom. In v takratnem planskem gospodarstvu se je dalo postavljati roke pet, deset, dvajset, za kakšen zaselek pa morda tudi petdeset let, da so prišli ljudje do ubogega telefona.

Pri nas se spomnim, kot bi bilo včeraj, kako smo nekje sredi sedemdesetih let skoraj na kolenih prosili za telefon, pa nikakor ni šlo, čeprav živim v urejenem naselju, ki je danes celo samostojna občina, samo 30 kilometrov iz Ljubljane. Potem pa nekega dne pride nek tehnik Telekoma in pravi, da se moramo v trenutku odločiti, če hočemo telefon, ker ravno vlečejo kable. Vzemi ali pusti princip. Pa smo se odločili v trenutku in potem so nam povlekli kabel čez podstrešje hiše in napeljali priključek ter priklopili telefon. Čude tehnike, ki smo ga vsi nekaj dni ogledovali, še bolj kot potem prvi pravi barvni televizor kupljen za olimpijado 84 v Sarajevu. In vsakič, ko je zazvonil telefon, smo vsi hkrati stekli in se prerivali, kdo bo prvi dvignil slušalko.

No in od sredine 70 let prejšnjega stoletja se tega kabla ni dotaknil nihče, ker bi vedel, če se je kdo plazil po našem podstrešju. Pa se ni. Pred več kot letom dni pa sem enkrat opazil, da kabel do naše hiše ne gre več po isti trasi, ampak dobesedno visi naslonjen na našo hruško, ki je očitno tako postala nehote del Telekomove infrastrukture.

Da je zadeva še bolj zabavna, se ta kabel v naslednjih 50 metrih spusti na višino enega metra, kjer v zraku visi neka priklopna omarica in kjer se domnevam da priklopiti na kakšno žico in poslušati pogovore. To nisem sicer poizkusil, samo ne verjamem pa, da so lahko take komunikacijske omarice zvezane kar takole en meter nad zemljo?

Poseben primer je služnost, na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (78. člen). Kakor vem, danes večina dobi v podpis pogodbo o služnosti, kadar vlečejo kable čez zemljišče fizične osebe. Tega seveda v komunizmu niso poznali in če bi se uprl, ne bi dobil telefona ali pa bi te celo tovariši deportirali na Goli otok, ker si rušil “tekovine socialističke revolucije”. Danes bi pričakoval, da bo Telekom to področje vsaj pravno uredil in dal v podpis kakšno pogodbico o služnosti, nenazadnje v tem primeru trpi moja hruška, ki ji seva bakrena neoklopljena parica (unshielded twisted pair) direktno v krošnjo, poleg tega pa ko kosim travo vedno pazim, da pomotoma ne zadenem omarice in tako zabrišem “off line” celo naselje hiš.

Trenutno je sicer cela moja ekipa odvetnikov na morju, samo kakor smo se na hitro o tem pogovarjali, je baje danes običaj finančna odškodnina za služnost, ker nenazadnje taki kabli zmanjšajo vrednost zemljišča, sploh če ne gre za optiko. Je pa res, da potem lahko operater zahteva, da o ustanovitvi služnosti odloči pristojni upravni organ po nujnem postopku. Samo to pa tudi ne verjamem da gre čez brez zadržkov, saj potem imaš lahko danes parcelo prepredeno z vsemi možnimi kabli najrazličnejših operaterjev, ki bi malo vlekli kable.

Glede trpljenja moje hruške sem jim poslal tudi po elektronski pošti pisemce, seveda pod psevdonimom. Odgovorili pa so mi, da naj napišem naslov in kdo sem, da pošljejo nadzornika trase. To pa ne bom, ker jaz nisem dolžan skrbeti za njihove kable. Ko sem jih prosil za internetni priključek pa verjetno vedo, kaj so mi odgovorili (sklicevali so se na 11. člen zakona o elektronskih komunikacijah, kjer so dolžni zagotavljati samo univerzalno storitev, kar širokopasovni dostop do interneta očitno ni).

Je pa tako, da fiksna telefonija prek bakrenih kablov nezadržno odhaja v zgodovino ter v Tehnični muzej v Bistri in jaz sploh ne vem, zakaj nisem že zaprosil za prekinitev naročnine. Verjetno se mi enostavno ne ljubi pisati dopisa za odpoved razmerja, drugega razumnega razloga ne vidim. Na mesečnem računu za telefon je absolutni rekord zadnjih nekaj mesecev 3€ za stroške pogovora, tako da v bistvu jim plačujem samo naročnino v znesku malo manj kot 10 €. Večino minut telefonskih pogovorov so tako pobrali mobilni operaterji ter internet ponudniki z IP telefonijo.

Telekomu pa zelo zamerim natego z ISDN, ki je bil izgleda ekskluziva samo v Republiki Sloveniji (for Slovenian citizen only) pogoj za DSL (ADSL, VDSL) internetne priključke v določenem obdobju (to nima sicer nobene tehnične osnove), kar je zame prvoklasna natega, ki Telekomu po moje prav nič ne bo pomagala. Nenazadnje so tisti, ki so si to natego izmislili, močno podcenili principe delovanja trga in danes je od tega ostal samo grenak priokus natege tistih, ki so jim nasedli. Lahko pa sedaj gledajo številko tistih, ki jih kličejo prek ISDN aparata, kar je bilo reklamirano kot bistvena prednost ISDN tehnologije, ki je po moje tudi že zrela za v Bistro (očitno je bil v ozadju interes dobaviteljev opreme, kot je recimo iskratel, ki so vrgli v to področje veliko denarja).

Od operaterja nacionalnih komunikcij bi pričakoval, da bo pospešeno vlekel optiko po državi in ne samo v 10 ali več nadstropna strnjena blokovska naselja največjih mest (beri Ljubljani ali totem Mariborju), kjer si itak med seboj konkurirajo minimalno trije ponudniki optičnih priključkov.

Danes nismo več v komunizmu, kot že enkrat omenjeno, in planske petletke so preteklost. Če optike ne bo povlekel Telekom, jo bo konkurenca in kakor sam opažam med znanci, tu izgublja tudi Siol, kajti brž ko se pojavi optični priključek T-2, takoj praktično vsi naročniki odpovejo tako kabelsko, telefonijo in internet ter se priklopijo prek optike vsaj s trojčkom (10 Mbs prek optike pomeni, da ti film, ki bo čez en mesec šele v kinu, pade dol v pol ure, kar je prej vlekel 1Mbs bakreni ADSL dva dni, pravijo poznavalci).

To, da bi kdo optično povezal pa kakšen bolj odročen zaselek z recimo 10.000 prebivalci in nekaj kmetijami, pa ne pade na pamet nikomur, saj se kratkoročno investicija ne izplača. In tu Nacionalni operater telekomunikacij, kakor opažam, ne igra nobene posebne vloge, ampak caplja po moje še za ostalimi, manjšimi in propulzivnejšimi operaterji telekomunikacij, ki ne vlečejo za sabo balasta polpretekle zgodovine. Alibi za to pa ima verjetno v že omenjenem 11. členu Zakona o elektronskih komunikacijah.

In če bi šel nekdo resno delati analizo, ne bi bil presenečen, če bi ugotovili, da danes Mobitel s svojim brezžičnim UMTS omrežjem doseže več populacije, kot pa Telekom z bakrenimi vodi in DSL priključki. Ja, hčerka je očitno bolj radoživa in napredna kot mati(čna) firma.

Preberi še:
Rovokopači by Onyx

Advertisements

8 Responses to “Moja hruška podpira Telekom”

  1. kekez Says:

    Služnost se tudi priposestvuje.
    Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri 10 let.
    Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

    Telekom bi ti lahko poslal kar ZAHTEVEK, da moraš služnost vpisati v zemljiško knjigo.

    In kar je najlepše. Ti si dolžan zagotavljati nemoteno služnost. Če bo tvoja hruška poškodovala TK kabel, boš dobil račun.

    Mene so tako po žepu udarili vodovodarji. Za izkop 1m luknje so hoteli 500 evrov.
    Potem sem raje sam skopal. Pač, želeli so inženirsko ceno ure za kopanje, dobili so pa inženirja, da je kopal. 🙂

  2. dronyx Says:

    Kekez, saj nisem jaz obesil kabla na mojo hruško. Če ne bi bilo hruške, bi se ta kabel vlekel dobesedno po tleh. Jaz to hruško lahko nenazadnje tudi podrem in bodo moji odvetniki dokazali, da nisem vedel, da je to kabel Telekoma. Sicer bom pa dobil izvedence Deutsche Telekoma, ki bodo v izvedenskem mnenju ugotovili, da se TRASE TAKO NE VLEČE in da je to v nasprotju z vsemi normativi, ki veljajo v razvitem svetu (DIN, ISO, whatever). Danes je fora samo v (izvrstnih) odvetnikih.

  3. pijanec Says:

    dronyx: preveč ameriške televizije, ha? 🙂 To mislim s tvojo obsedenostjo z odvetniki. Pri nas na podeželju so že dolgo vsi kabli v zemlji in ne na Hruškah.

    To, da bi kdo optično povezal pa kakšen bolj odročen zaselek z recimo 10.000 prebivalci in nekaj kmetijami, pa ne pade na pamet nikomur, saj se kratkoročno investicija ne izplača.

    No, to ni res. V osrčju Slovenskih goric, dejansko sredi ničesar, gradi Telekom novo optično omrežje. Še link na Večerovo stran:

    http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008032605307935

  4. dr. onyx Says:

    pijanec, mene odvetniki enostavno obkrožajo in sploh nisem obseden z njimi. Verjetno se pa preveč gibljem v njihovih krogih in sem se že “okužil”.

    Glede linka sem vesel za krajane Svetega Jurija ob Ščavnici, da bodo dobili optiko v vsako hišo, pa čeprav je morda kmetija. Je pa to verjetno prej izjema, kot pravilo, kar priznava tudi Telekom ko pravi, da je to njihova največja investicija. Morda je k temu nekaj pripomoglo tudi ime kraja Sveti (The Holy One). Kakor kaže pri nas (30 km iz Ljubljane), bo prej pripeljal optiko v hišo T-2, kot pa Telekom. Takrat pa upam ne bomo več potrebovali njihovih bakrenih vodov iz leta 70 in jih bodo lahko prestavili kam drugam.

  5. sparkica Says:

    Tudi nas doma so nategnili z ISDN, češ da dobimo koj naslednjo pomlad že ADSL. Bila je seveda jesen. In smo čakal eno pomlad, pa drugo in tretjo. Vmes smo dajali poizvedbe in vedno dobili isti odgovor: “Ste nori?!” Po enih 50 poizvedbah jim je na Telekomu verjetno dopizdili in so nam poslali dopis, da naj se prijavimo na razpise za evropska sredstva. Je dovolj, če povem, da so me morali držati, da nisem eksplodirala, šla odtrgat glave babnici, ki je upala tak dopis poslat? Zakaj taka jeza? Ker so redno vsak mesec domov pošiljali: v enem pismu odgovor, da je ADSL pri nas nemogoče dobiti, v drugi kuverti pa reklame zanj? In evropska sredstva za vasico 10 km iz Maribora??? :mrgreen: IDIOTI. Ja, res mora imeti kraj v imenu Sveti, da dobi širokopasovni internet. Še bolj smešno je bilo, da je nekaterim sosedom v krogu 1km okoli nas uspelo dobiti kvazi-ADSL (problemi s starimi centralami, dvojčki, četverčki, osmerčki in šestnajsterčki), nam pa so še kar pošiljali “Vi ste za umobolnico, ne za ADSL!” Moj Sparki, ki je bil pri vsej stvari malo manj razkačen, si je vzel čas in Telekomovcem začel težiti. Po pol leta teženja mu je uspelo priboriti ta kvazi-ADSL: 1Mb linija, IP telefonija ni mogoča, TV preko interneta ni mogoč… Komaj čakam T2, kogarkoli, tudi Vesoljce, ki bi mi ponudili alternativo, da lahko tem nesramnim bizgecom odpovem naročnino. Za zgoraj naštete stvari plačujem 40 EUR na mesec?!?! Bog jih nima rad. Jaz pa definitivno ne.

    Sem se že spihala 😀 DrOnyx, sočustvujem s tabo. Podri hruško, ošili odvetnike, potem pa v boj… ne boj, mesarsko klanje 😀

  6. dronyx Says:

    Jaz sem bil globoko razočaran enostavno zato, ker mi smo tu od vekomaj, prva hiša daleč naokoli je bila naša in imamo telefon kot rečeno iz 70 let prejšnjega stoletja. Samo ADSL pa ne in ne, ker ni mest v centrali in še nekaj razlogov, pri čemer nekdo, ki pa je zgradil hišo v zadnjem času, pa vse dobi brez problema. Jasno, ta bakren kabel je tu tudi skoraj od vekomaj in ni predviden za zamenjavo verjetno do leta 2020, zato uporabljajo nek multipleks, da gre več ljudi na eno žico, kar pa seveda za današnji čas in razumevanje komunikacij sploh ni več primerno.

    Razumem pa jaz vse te (nacionalne) operaterje, ki se drenjajo z optiko v blokovskih naseljih. Samo tu bi moral obstajati nek regulator (Agencija za karkoli), ki bi vsakemu operaterju enostavno predpisal, da mora ožičiti tudi ustrezno kvoto podeželja, kjer jasno “money back time” ni tak, kot v blokovskih naseljih, zaradi visoke investicije in stroškov.

  7. DJ Says:

    Glede pogoja ISDN za ADSL so imeli nekaj podobnega tudi v Nemciji, ce me spomin ne vara. Se pa strinjam, da je bila velika bedarija. No, nekateri smo zdrzali na PSTN ob kvalitetnem dialupu 50666 bps v veri v boljse cajte. 😉
    Glede hruske kot nadomestka za stango… tudi sam imam v arhivu nekaj slik na to temo. Najnovejsa je bila medkrajevna optika, ki je visela na enem listnatem drevesu, en kos kabla (visek?) pa se je namakal v bliznjem potoku. Sedaj je to sicer urejeno… T1, se razume.
    Glede postavitve optike v ne-ravno-urbano naselje ~30 km stran od Ljubljane… tja se selim v prihodnosti in do takrat optika (od T1) bo. 🙂 Po drugi strani pa npr. v nekem drugem precej vecjem kraju z vec prebivalci o optiki ni se niti govora. Ocenjujem pa, da je njihova strategija taka: Ce ima naselje centralo, okrog katere je strnjeno doloceno stevilo uporabnikov v rangu, kjer xDSL tehnologije delujejo zadovoljivo (presojajo verjetno sami… ampak menim, da gre za trojcek z 1M/256k internetom…), potem tam se ne postavljajo optike. Ce je naselje raztreseno okrog centrale toliko, da je xDSL uporaben le za pescico, postavijo optiko.
    Blokovske cetrti so seveda druga zgodba. 🙂

  8. dronyx Says:

    DJ, da bi tak pogoj imeli v Nemčiji skoraj ne verjamem. Nemški Telekom je v 80 letih sodeloval pri nastanku ISDN in Nemčija ima po nekaterih podatkih 25 milijonov ISDN priključkov, oziroma 1/3 vseh na svetu. Zato ne verjamem, da bi morali na tak način promovirati ISDN. Ko je naš Telekom pogojeval ADSL z ISDN je bilo celemu svetu že jasno, da je ISDN zgodovina, ki nima prihodnosti.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: