Spet nova bančna kartica

Zunaj je kljub vsej energetski krizi prekleto vroče in letos so izgleda dokaj zgodaj zagnali toplotno postajo in odprli mešalne ventile do konca.

Sam ne prenašam najbolje vročine in tile pasji dnevi niso ravno da bi z veseljem skakal naokrog. Majica se mi zaradi znoja lepi na telo in gate vredne 20€ mi vleče v rit. Pa še danes je dan pred praznikom in vsi so se nekaj poslavljali. “Živijo Onyx, maš pet minut časa za eno pijačo, veš, letimo jutri na morje.” V redu, pa pejmo na hitro na eno pijačo. “Jaz bi eno veliko laško prosim.”

Vem, marsikdo si misli, pa ja ne boš Šrota pil. Samo jaz gledam sedaj na to zadevo z tajkuni drugače. Človek ima velike dolgove, na banki je zapufan verjetno do vratu in vem, da če bi jaz kupil pivovarno, bi si želel, da ljudje še naprej pijejo moje pivo, ker moram odplačati puf. Jaz sem pač po astrološkem znamenju altruist.

Potem spet telefon. “Hoj, Onyx, se dobiva po službi na eni kavici? V redu, živijo.” Pa spet eno veliko laško (še pred tem sem po nesreči razbil pepelnik, ko sem popravljal razmajano mizo), ker v tej vročini ne pijem kave. Kava ti po moje razširi žile in ti je samo še bolj vroče.

Ampak potem sem med potjo še sam spil mimogrede eno veliko laško, ker sem bil ves moker in sem moral nadoknadit izgubljeno tekočino. Skratka v tem trenutku, ko delam tale presek, sem že spil tri velike pive, bil čisto moker, gate mi je potegnilo v rit in zaradi vročine sem postajal rahlo nevrotičen.

Med potjo do vlaka pa še sproti skočim v malo trgovinico po nekaj nujne zaloge za čez praznike, da ne bomo glih umrli od lakote na obletnico državnosti. Ker izbira na srečo ni velika, na hitro zmečem v košaro najnujnejše in se postavim v vrsto. Pri čemer se mi zdi, da je nevroza za odtenek popustila, ker je bil prostor solidno ohlajen. Očitno je nekdo pozabil zapreti vrata od hladilnika z pijačami, ker dvomim, da bi si takale trgovinica lahko privoščila pravo klimo. Možno pa tudi.

In takole pridem na vrsto, POS terminal parkrat zapiska in pomolim prodajalcu kartico, da narediva zaključni obračun. Potegne, jaz vtipkam pin, napravica nekaj zapiska, mladenič me pogleda in potem reče:

“Gospod, ni v redu, izgleda, da nimate dovolj denarja na kartici.”

O ti smrkavec nesramni. Koliko si pa star? Pa ti sploh veš kdo sem jaz? Dr. Onyx? Mene si se spravil zafrkavat? Jaz imam na tej prokleti bančni kartici toliko prostega denarja, da lahko z gotovino odkupim tole luknjo in jo jutri zaprem, če hočem. Pač, vročina je naredila svoje in skoraj bi izgubil živce.

Samo tega mu nisem povedal v obraz, ker mi politiki vedno eno mislimo, nekaj povsem drugega pa govorimo. Zato sem se mu vljudno nasmehnil “Verjetno sem se zmotil, ko sem vtipkal PIN. Ali lahko poizkusiva še enkrat?” Potegne še enkrat, in zgodi se isto. Avtorizacija zavrnjena. Pa ne, da je spet potekla kurčeva kartica? Saj so mi jo zamenjali pred nekaj meseci in še takrat sem imel celo kalvarijo, da sem prišel do nove.

Nič, plačam tistih nekaj evrov z drobižem in po najhujši popoldanski pripeki pešačim nekaj sto metrov do prvega bankomata, da se na lastne oči prepričam, kdo me na ta predpraznični dan nateguje. Oko vržem še na hitro na kartico in veljavnost je skoraj do konca 2009, torej to ni ista fora kot v zadnjem incidentu z bančno kartico.

Vtaknem kartico v bankomat, pin lepo sprejme, že pri informaciji o stanju pa čudo tehnike izdahne nekaj v smislu, češ da je blokirana ali nekaj v tem smislu. Brez kartice sem pa praktično gol in bos, z nekaj evri v denarnici in komaj lahko s tem drobižem še pridem do doma.

Torej nič, kljub pripeki in gatah v riti pešačim do najbližje banke, ki ima na vratih enak logotip, kot je narisan na kartici. Ura je ravno nekaj minut pred tretjo, ko se banka šele odpre, tako da sem že na štartu v čakalni vrsti. Jasno, vrata ne odklenejo natančno ob 15:00, ampak morajo me še malo izzivati, tako da odklenejo šele pol minute kasneje, natančno 15:30, ko se zgužvamo v vrsto. Mislim da mi je uspelo zaradi dobrega štarta celo dva prehiteti, ki sta bila pred mano. Ena je bila celo mamica z otrokom v vozičku, samo njo sem spustil naprej, ker ni imela enakih štartnih pogojev zaradi štirikolesnika.

No, in ko pridem tu na vrsto, mi gospodič sporoči veselo novico, da me nova kartica že čaka na matični banki. Jaz pa o tem začuda ne vem nič in ko tole pišem, mi je že jasno, da tudi ni doma obvestila o kakšni novi kartici. Baje pa so zamenjali vse kartice z novimi zaradi nekega čipa. Oh ja, nov čip, super. Čip. Kaj bi kartica brez čipa?

Nisem pa vprašal, v čem je fora novega čipa in kaj jaz s tem v bistvu profitiram? Samo po moje to mladenič za šaltarjem tudi ne bi vedel, ker on sigurno ne dobiva provizij od teh poslov z karticami. He, he… (saj poznamo že te fore, ne?)

Sem pa pozabil omeniti, da se je vročinsko pogojena nevroza spet pojavila, tako da sem bil že kar malo precej živčen od vsega tega skakanja od bankomata, do šalterja in naprej.

Ura je že nekje 15:30, sonce pripeka in žge, ko pešačim še kak kilometer po Ljubljani do moje matične. Pa ne, da bi se mi zdelo škoda dati 70 centov za mestni avtobus, samo sovražim ovohavati prepotene pazduhe na razbelejenih avtobusih v taki vročini, zato raje pešačim in voham samo svoj znoj, ki mi ne smrdi tako zelo.

Nekje ob 16:15 prispem z gatami v riti in že povsem prepoteno majico končno do moje matične, kjer začuda ni neke vrste in sem praktično takoj pred novim šaltarjem. Zadeva steče gladko, nova kartica z ČIPOM je po nekaj minutah najdena v omari, v zvezek s trdimi platnicami, takšen, kot smo ga imeli v osnovni šoli pri slovenščini, še zabeleži gospa številko osebnega dokumenta (začuda vozniška tokrat prime), datum in obvezno še moj podpis. Očitno računalnikom še vedno ne zaupajo in za vsak slučaj vodijo še zvezke. Potem pa zagledam še kuverto, na katero pa nisem bil pozoren.

Joj gospa, pa ne že spet nov pin? Veste koliko gesel si moram jaz zapomnit? Meni se že meša od teh številk in črk. Ali mi lahko prosim spremenite tole geslo na mojega starega? Lepo prosim!

Gospod, saj to lahko naredite na bankomatu…

No, ampak v bistvu ne na vseh. V tej matični banki to lahko narediš samo na enem, pri čemer je ta montiran kakšen meter nad višino tal, tako da sem prvič, po ne vem koliko letih, spet pokleknil kot v cerkvi pri spovedi. Zato, da sem spremenil pin na kartici z ČIPOM. Šef banke, ki tole morda gleda prek monitorja, se po moje valja od smeha, koliko ljudi jim uspe spraviti na kolena.

In glede na trend menjavanja kartic dvomim, da bo tale zdržala čez poletje 2008. Naslednja bo upam že imela vgrajen DNK-Biocompjutor, narejen iz vraničnega prisada morskega prašička.

3 Responses to “Spet nova bančna kartica”

  1. glista Says:

    smeh, čist preveč živo sem si predstavljala šefa banke 😛

  2. Nuša Says:

    Isti problem sem imela prejšnji teden. S tem, da se mi je to zgodilo v Ljubljani, matična banka je pa v Celju. Nobenega obvestila o novi kartici, zvezek s trdimi platnicami, podpisovanje… ampak nobenega PIN-a. Menda je bil poslan po pošti in sem ga skupaj z reklamami vrgla stran. Ne vem pa, zakaj se je gospa tako trudila, da bi ga našla. Bi rekla, da mogoče pa le ni bil poslan… Skratka, po pošti je čez en teden prispel nov, ki naj bi veljal samo za dvakratni vnos. Ampak v spremnem besedilu tega ne piše.

    Aja, na prvi banki, v katero sem zavila, je gospa dejala: “Te kartice so bile blokirane. Novo bi morali dobiti po pošti. Ne vem, kaj počnejo na vaši matični banki.” Ehh…

  3. DJ Says:

    A to gre za infamous eskabe sosete zhenerel? “Narediti se francoza”, pa to…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: