Beda slovenskega korporativizma

Verjetno ni potrebno delati kakšne obsežne ankete ali raziskave javnega mnenja da ugotoviš, kako slabo je mnenje povprečnega Slovenca o našem gospodarstvu, ki ga zlasti zaznamuje krivična prihvatizacija in v zadnjem času še tajkuni, ki prek raznih slamnatih podjetji in poštnih nabiralnikov pobirajo tako imenovano “družinsko srebrnino” z obema rokama. Ter seveda ponižani delavci, ki pa niso niti omembe vredni.

Tole spodaj pa sta dva primera odnosa do delavcev v dveh velikih slovenskih podjetjih, ki jih lahko praktično vsako leto najdemo na kakšni izmed lestvic TOP 10 in za katera sem slišal v zadnjih dneh.

O imenih podjetji ne bom govoril oziroma jih ne bom omenjal, ker bi bilo lahko krivično v primeru, če informacije ne držijo povsem. Kar pa žal dvomim, ker mi delujeta resnično in verjetno še zdaleč nista osamljena primera.

Prvi primer je velika trgovska hiša, kjer je delavka z pogodbo za nedoločen čas dobila na dom odločbo o prekinitvi delovnega razmerja, kot obrazložitev pa so navedli nesposobnost in živčnost na delovnem mestu. Ampak delavka se je v tem primeru znašla tako, kot se je potrebno znajti v takih primerih. Najela si je odvetnika. Odvetnik pa je potem sprožil ustrezne postopke proti podjetju in jim med drugim očital, da oni niso strokovno usposobljeni zdravniki in ne morejo presojati kvalificirano o bolezenskih znakih, kot so nevroze ali živčnost.

In epilog? Šef, ki je sproduciral odpoved, je (baje) v disciplinskem postopku, delavka pa verjetno nazaj na delu. Je pa v takih primerih kar običaj, da se ustrašijo, ko zaposleni pride z odvetnikom, še zlasti če v vse skupaj še spretno vključi grožnjo z objavo primera v medijih. V primeru, da se zavedajo lastne napake v korakih, so ponavadi pripravljeni pojesti tudi lastno govno, samo da ne pade madež na bleščečo podobo v javnosti.

Drugi primer je za moj okus še za stopnjo bolj škandalozen in tipično ponazarja trenutno stanje duha korporativne Slovenije in njenega odnosa do Slovenskega delavca.

Tudi v tem primeru gre za veliko podjetje, katerega reklame nas dnevno bombardirajo od povsod. V tem podjetju so (baje) odpustili dva zaposlena zato, ker je eden šepal, drugi pa jecljal in po mnenju šefov se to ni ujemalo z celostno podobo tega podjetja, ki želi biti na svojem področju prvi in najboljši. Torej po mnenju odgovornih v tej firmi lahko potencialni kupci potegnejo analogijo med zaposlenim, ki šepa, in tem, da verjetno tudi cela firma “šepa”, morda v smislu odnosa do strank in zadovoljstva kupcev. Jecljanje je pa itak samo zunanji odraz neodločnosti in potlačenih traum iz preteklosti.

Kako je šlo pravno čez tole ne vem, verjetno pa sta imela oba pogodbo za določen čas. Seveda pa uradno domnevam nista bila odpuščena zaradi telesne hibe, ampak po njunih uslugah v uspešnem podjetju ni bilo več potrebe, kot se temu lepo reče v korporativnem pravnem žargonu. Šefi pa so najbrž potem takoj zaposlili na njuni delovni mesti dva postavna mladeniča, ki jima jezik gladko teče in katerih korak je strumen in odločen, takšen, kot je vizija podjetja zazrtega v prihodnost.

Samo glede na to, s čim se ta firma ukvarja ne dvomim, da so na drugi strani veseli vsake stranke, ki se naroči na njihove storitve, pa četudi morda šepa ali celo jeclja. Kar se pa mene tiče, zame na trgu več ne obstajajo, pa četudi nekoč ostanejo edini, ki se s tem področjem ukvarjajo. Glede na njihov odnos do lastnih zaposlenih pa zanesljivo ne bodo, ker po mojem mnenju ne more imeti firma bistveno drugačnega odnosa do strank, kot jih ima do svojih zaposlenih. Samo tega šefi očitno v tem primeru niso sposobni razumeti in se jim je od višine in visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja malo pomračil um.

Preberi še:
Sami lepotci by Onyx

5 Responses to “Beda slovenskega korporativizma”

  1. Aleš Says:

    Dr. Onyx, recimo, da ste lastnik trgovinice. Vaša trgovka s svojo neprijaznostjo in živčnostjo odganja stranke, namesto, da bi se trudila prodati več?

    Kaj bi vi naredili Dr. Onyx?

    Če je ne odpustite, boste morali sčasoma zapreti trgovino, bankrotirali boste in vaši otroci bodo lačni. Prodajalka pa bo potem itak odpuščena, ker vaše trgovine ne bo več. A ni bolje nesposobne in lene delavce odpustiti kar takoj?

    Kar pa se tiče osebe, ki jeclja, ali šepa … Oseba, ki jeclja ne more odgovarjati na telefonske klice, ne more delati v klicnem centru. In za tako osebo, je bolje da jo odpustijo. Za tistega, ki šepa je bolje, da ni poštar …

    Vsaka zgodba ima dve plati. Dr. Onyx, podjetniki so v poslu, da zaslužijo. In če zaposleni nočejo ali ne morejo sodelovati, morajo odditi. Iz davkov, ki jih podjetja plačujejo, pa se potem poskrbi za vse, ki ne morejo delati.
    lp

  2. dronyx Says:

    Aleš, jaz bi razumel lastnika trgovinice, samo v zgoraj opisanem primeru ni šlo za trgovinico, ampak za firmo z nekaj tisoč zaposlenimi. In na cesto so jo (baje) vrgli zato, ker je prišla iz neke druge firme, ki so jo sami prevzeli in so ji morali ohraniti plačo, kot jo je imela prej ter je tako s plačo prehitela delavke matične firme. Šef pa je izgleda malo po domače vzel delovno pravno zakonodajo.

    Za druga dva primera pa žal ne vem, kaj sta res počela v firmi, samo verjetno sta bila v nekem času dobra, da so jo sploh zaposlili, sedaj pa ne ustrezata več viziji in ambicijam podjetja. Tako si jaz predstavljam tole.

  3. Aleš Says:

    Jaz na vse ne bi gledal preveč tragično. Ljudje pač menjajo službe. Zahovič je včasih dobro igral, sedaj pa ne igra več. In je šel v pokoj. Odpustili so ga … Nekaj časa je bil dober, potem pa ne več …

    Saj vem kaj misliš, tudi jaz se strinjam, da ni prav, da se kar tako spravljamo na ljudi. Ampak izigravanj in nepoštene igre je veliko iz obeh strani. Včasih igrajo umazano delodajalci, se pa tudi zgodi, da lenuh, dobro opremljen z odvetniki, na koncu za svojo lenobo dobi plačilo.

    Trenutno stanje v Sloveniji je takšno (vsak delodajalec vam bo pritrdil), da je izjemno težko dobiti odličnega delavca. Izjemno težko! Dobrih delavcev (motiviranih, pridnih, takšnih, ki znajo in hočejo) se nihče nikjer ne brani.

    Razlike med trgovinico in trgovino pa ni nobene. Če velika trgovina ne odpusti slabih delavcev, ti prej ali slej “okužijo” dobre. Ker dobri enostavno vidijo, da dobro delo ni nagrajeno, da se tistim, ki se jim ne da delati ne zgodi nič, tudi sami popustijo. In, ko okužba zajame dovolj veliko delavcev, velika trgovina propade …

  4. dronyx Says:

    Meni se zdi, da je nekako splošno mnenje med vodstvenimi strukturami naših (pa ne samo naših) podjetjih to, da je dobro podjetje zasluga uspešnega manažmenta, slabo stoječe podjetje pa posledica lenih in nesposobnih delavcev.

    Kar se tiče odličnih delavcev je nekako običaj, da vsi iščejo samo odlične delavce, ki pa jih že po logiki ne more biti toliko, da bi zadovoljili potrebe vseh “odličnih” delodajalcev. Ampak na žalost je tudi odličnih delodajalcev na trgu malo.

    Jaz malo poznam recimo področje računalništva. Odličnega strokovnjaka za neko področje ne dobiš na zavodu za zaposlovanje. Potem sta pa dve možnosti. Ali ga nekomu “ukradeš” (običajno konkurenci) tako, da mu ponudiš par 100 € več denarja na mesec oziroma kakšno drugo boniteto, ali pa da ga vzgojiš in izobraziš. No, po mojih informacijah se večina delodajalcev raje poslužuje prvega načina in tarna, kako odličnih strokovnjakov na trgu ni. Ja od kje pa naj bi prišli? Fakultete so za to, da dobiš papir, na zavodu tudi ne usposabljajo strokovnjake za računalništvo… Torej?

    Glede okužbe je pa lahko tudi obratno. Če ljudje vidijo, da je dobro delo ustrezno nagrajeno, se bodo potrudili in delali bolje. Saj motivacijski vzvodi so na strani delodajalca in nikjer ne piše, da se jih ne sme posluževati.

    Univerzalni zakon Vesolja, ki ureja mnoga področja našega življenja pa se imenuje “ZAKON AKCIJE IN REAKCIJE”. Če si ti do ljudi slab, ti bodo vrnili z enako mero in obratno. Tega se žal vse premalo ljudi zaveda, pa tako enostavno za razumevanje. Sem videl pa že nekaj primerov šefov, ki so bili klasične barabe, brez kančka človeškega odnosa do ljudi in za vse se je v naslednjem koraku našla palica. 🙂

  5. pele Says:

    Edina pripomba – ne gre za slovenski korporativizem, gre kar za splošni pojav razrasta korporativizma. Mogoče se naši denarniki zaradi majhnosti in mladosti države bolj znašajo nad svojimi ljudmi za razliko od večjih, ki koljejo bolj nerazvite. Ne glede na to delujejo naši precej pobalinsko v primerjavi s globalnimi korporacijami… Ja, sicer pa – viva la revolucion siempre!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: