Sindrom polagalcev ploščic

Moj indeks si je do sedaj ogledalo krepko prek 1000 ljudi in se zato počutim slabo (ne glede na libido in klike). Počutim se pa slabo, ker se mi zdi to lahko za nekatere potencialne študente podobno zavajajoče, kot je bila reklamna akcija bivšega ministra za visoko šolstvo, ko je odkrito in kar po TV delal reklamo za tehnične fakultete in novačil bodoče študente.

Namreč, če nekdo tak tekst prebere in se potem odloči, da se bo iz tehnike prepisal na pravo ali ekonomijo, ker ne misli celo življenje prenašati računalnikov in bi bil potem pa že raje sodnik ali poslovodja z individualno pogodbo, čeprav ga tehnika kljub vsemu blazno zanima (in se mu pravo gabi), potem imaš nehote vpliv, da odločaš o prihodnosti posameznika, kar pa moj namen ni. Vsak se mora sam odločiti, kaj ga zanima in kaj bo študiral, jaz lahko povem samo svojo plat medalje in mojo osebno izkušnjo, nič drugega. In upam, da je večina tako zrela, da to lahko razume in se o tako pomembnih rečeh ne odloča impulzivno na podlagi propagande ministra, kot tudi ne na podlagi zapisa na blogu.

Sploh se mi pa zdi, da živimo v čudnih časih, kjer je logika umrla nekje sredi tranzicije.

Paradoks je, da so se pred 20 leti študentje dobesedno drenjali na tehničnih fakultetah, pa čeprav so veljale za zelo zahtevne in je bilo služb malo (posledica komunistične fraze tehniko narodu). Danes, ko je služb bistveno več in naj bi celo vladalo pomanjkanje tega kadra na trgu (v to sam ne verjamem), pa morajo te fakultete očitno spuščati kriterije do dna, da imajo sploh slušatelje, ker sicer bi nekatere lahko praktično že zaprle svoja vrata, ker brez študentov ni financ, brez denarja pa ni prihodnosti in vrata zapreš.

Po moje so tehnični poklici na tako slabem glasu med mladimi preprosto tudi zaradi preveč »bad examples« in hudih napak v preteklosti ter seveda na drugi strani preveč očitnih (tudi overrated) zgodb o uspehu netehničnega kadra, kot so pravniki in ekonomisti (tudi zaradi tranzicije in razprodaje bivše družbene lastnine), pri čemer pa večina vidi zgolj posamične primere, ne pa celotne slike in kopice pravnikov, ki so se iz periferije (recimo Štajerske) prisiljeni preseliti v Ljubljano, da dobijo sploh kakršnokoli službo. Res pa je tudi, da recimo težko najdeš v dobro plačanih nadzornih svetih podjetji tehnični kader, ker je to pač rezervirano za trenutno priviligiran sloj te družbe.

Zaradi očitne politike države, da mora čim več ljudi narediti fakulteto in se potem lahko hvalimo s statistiko, kako izobražen narod smo, se je pri tehničnih poklicih zgodilo to, da se je enostavno poklic tehnika s srednjo šolo preslikal v poklic diplomiranega inženirja s končano fakulteto. Na ta način se je v času tranzicije tudi inteligentno umetno zmanjševala brezposelnost, ker so ljudje masovno študirali, namesto polnili zavode za zaposlovanje, a na drugi strani so si potem delodajalci lahko privoščil to, da so praktično za vsa delovna mesta zahtevali kar visoko izobrazbo. To pa je potem v nekaj naslednjih letih podrlo celotno hierarhijo, povsem razveljavilo vrednost visokošolske diplome tehnične smeri, kar je v končni fazi privedlo do tega, da ljudje sploh niso sposobni razumeti, da večina ljudi s tehnično fakulteto praktično dela na delovnih mestih kot navadni tehniki ali programerji.

Potem pa pride k tej sliki še »sindrom polagalcev ploščic«, ko tak profil, ki je do 25 leta ali še dlje grel klopi predavalnic, naroči predračun za polaganje ploščic in hitro ugotovi, da njihovo mesečno plačo zasluži nek priden keramičar v nekaj dneh ali še prej, pri čemer je on začel služiti denar skoraj deset let prej in si je v tem času zagotovil solidno eksistenco, medtem ko naš diplomant dela še eno leto po končani fakulteti kot pripravnik za dobesedno sramotno mizerijo, pa tudi naslednja leta statistično gledano večina dobiva zgolj povprečne plače, ki se ne morejo kosati z uspešnim storitvenim sektorjem, ki dela zase in za svoj račun (veliko tudi na črno, mimo davkarije, kar dodatno diskriminira navadne zaposlene).

Kako to deluje na moralo in stanje duha v družbi, nima smisla razlagati, ker tak občutek verjetno pozna večina (preveč) šolanega kadra, ki tole prebira.

K celotni, precej klavrni sliki, pa prispeva še armada duhomornih služb na področju informatike, ki jih je koliko hočeš, kjer ljudje samo rešujejo težke probleme, tehnika se kvari, uporabniki so živčni, šefu se meša od pritiskov managmenta in tako naprej. Veliko ljudi na teh mestih v službi trpi in večina pravi, da če po vsem tem na koncu nimaš vsaj plačilnega listka, ki ga lahko brez sramu pokažeš tistim, ki se ti smejejo, kaj to počneš in si v nekaj letih živčna razvalina, potem vse skupaj nima nobenega smisla.

Kot zanimivost, so v zadnji številki priloge računalniške revije Monitor (Sistem) objavili še zanimive lestvice plač po delovnem mestu v informatiki (verjetno za ZDA), kjer gre razpon od 100.000,00 USD letno za CEOje (beri šefe), sistemske arhitekte, svetovalce, projektante itd, razni programerji, sistemci, DB admini in podobni so nekje pri 75.000,00 USD pa tja do Help deska, ki dobi okrog 50.000,00 USD letno (bruto jasno).

Zaradi padca vrednosti dolarja proti € nad zneski nisem sicer šokiran in verjetno nihče ne bo pakiral kovčkov za čez lužo, je pa kljub temu res, da večina ljudi pri nas v tej industriji, kakor sam opažam, opravlja cel spekter različnih poklicev v eni in isti osebi, pri čemer ne verjamem, da jih je več kot 20% takih, ki bi presegali s plačo najslabše plačane v ZDA (to so predvsem tehniki v help desku).

Še bolj zanimiva pa je razpredelnica plač tega kadra po industrijah, kjer podobno kot pri nas vodi farmacij z 90.000,00 USD (bruto letno), potem sledi vojaška industrija, IT razvoj programske opreme in skoraj neverjetno, že na četrtem mestu, zvezne državne ustanove z 83.000,00 USD, pri čemer so pa državne ustanove na lokalnem nivoju in nivoju zveznih držav pa na predzadnjem mestu lestvice z 66.000 USD, podobno kot verjetno tudi pri nas.

Seveda vsa zgoraj navedena delovna mesta ne zasedajo diplomanti fakultet, ampak je veliko tudi tehnikov, pri čemer je razlika v povprečni plači tehnika z 65.712,00 USD in IT strokovnjakov z visoko izobrazbo ter povprečjem 73,963,00 USD samo okrog 8.000,00 USD bruto letno, kar je po moje malo in na nek način tudi kaže na to, zakaj v ZDA tehnični študiji tudi niso ravno Jack pot in morajo uvažati Indijce in Kitajce.

Če se vrnem k nam in pogledam hipotetični primer, da bi nek velik koncern rad pri nas odprl resni razvojni center (več 100 inženirjev), recimo hipotetično na področju robotike, bo takoj ugotovil, da kadra tu za to enostavno ni. Večina se drži kot klop svojih službic in ne bo nikdar pripravljena zamenjati službe za nekaj € razlike v plači, pri čemer obstaja še riziko, da bo morala delati po zahodnih merilih od jutra do mraka. Na drugi strani, če bi prišel nekdo, ki bi pokazal dovolj visoke karte (denar) in pobral večino najbolj sposobnega tehničnega kadra po podjetjih, potem se bi hitro izkazalo, da bi morda kakšno manjše podjetje lahko kar takoj zaprlo vrata, ker bi izgubilo čez noč vse ključne ljudi, ki ga držijo pokonci in pri življenju.

Kako bo čez nekaj let ali desetletji, ko bo tega kadra na trgu pri nas očitno še bistveno manj, sploh če ga bodo začeli resno novačiti tujci in se bo Slovenec lažje odločil za zamenjavo države, kjer živi, jaz ne vem.

Pa me tudi, pošteno povedano, boli k… Nisem jaz tu zato, da mislim, ampak samo dokumentiram. Temu se reče SNAPSHOT nekega časa.

Za arhiv.

Preberi še:
Under pressure by Onyx

Advertisements

19 Responses to “Sindrom polagalcev ploščic”

  1. kekez Says:

    80% mojih sošolcev (tehnični faks) je danes direktorjev. Vsekakor ne delajo posla, za katerega so se izobraževali. Plač pa tudi sploh nimajo slabih. Primer: direktor Petrola je univ. dipl. inž. elektrotehnike.
    Med brezposelnimi poznam ogromno ekonomistov, pa niti enega tehnika.

  2. dronyx Says:

    kekez, 80% se mi zdi malo veliko (ne morem verjeti, razen če niste bili deležni kakšnega ezoteričnega sevanja iz vesolja). Kar se tiče pa direktorja Petrola, ga je verjetno nastavila politika in kar je meni smešno (in v bistvu signifikantno), baje sploh ni delal kot elektro inženir, ampak prodajalec avtomobilov, ker se je opozicija mislim da iz tega norčevala. Sicer pa še vedno trdim, da lahko za šefa Petrola nastavijo tudi mene z 1 € letne plače, pa firmi po moje ne bo šlo nič slabše (lahko sprejmejo ponudbo in naredimo eden manjši experiment). Vodenje bom zaupal sloju pod mano, država pa itak določa ceno goriva in to tako, da praktično ne moreš narediti izgube. Samo vprašanje je, kaj se da na črpalkah prodajati še poleg porno kaset, kondomov, vina, čipsa, kart za koncerte in kruha.

    Jaz bi recimo montiral vsaj še igralne avtomate. Recimo imaš poleg ročke za bencin še ročko za jackpot. Ko se toči gorivo se dolgočasiš in malo igraš. Če se postavijo v vrsto trije znakci za dolar, si priigral recimo brezplačen tank. večina pa jasno izgubi in poleg goriva plača še igro jackpota. Genialno? Kje bi si to kryžanowsky spomnu?

  3. kekez Says:

    Približno 80% bo kar držalo.
    Da malo bolj pojasnim, katerih 80%. Jaz štejem za sošolce predvsem tiste, ki so bili z mano že v srednji šoli (bilo nas je 36). Potem nas je od teh šlo okoli 25 na faks in mislim, da 22 jih je faks tudi končalo. No 80% od teh. Kot direktorje pa štejem tudi direktorje financ, razvoja, prodaje, nabave itd… Zanimivo, da se najdejo celo kot direktorji zdravstvenih zavodov.

    Ko smo imeli obletnico mature, nas je bilo prisotnih okoli 20. Ugotovili smo, da od teh, samo en dela prav v stroki in ta nima faksa. Kot serviser elektronskih aparatov.

  4. dr. onyx Says:

    V bistvu gre potem tu za vodenje organizacijskih enot? Verjetno je tudi večina mojih sošolcev s faksa na takšnih položajih. V bistvu razen sebe in še nekoga, ne poznam nikogar, ki je diplomiral in ne bi bil vsaj vodja oddelka. pa verjetno bi bil tudi sam lahko na poziciji malega šefa za informatiko, če bi bil naivni oportunist. Samo na koncu ugotoviš, da ne dobiš nikogar resnega za delat, vse delaš lahko sam, šefi nad tabo ti pa očitajo, kako ni rezultatov, pa toliko delovnih mest so odprli. Jasno, ljudem pod tabo se pa gladko jebe, ker ne hodijo delat, ampak samo v službo, za motivacijo pa imaš na voljo 100 €.

    Je pa moje osebno mnenje, da bi na veliko delavnih mestih bistveno bolje uspevali diplomanti tehničnih šol z logičnim razmišljanjem in analitičnim pristopom, kot pa recimo diplomanti prava ali ekonomije, kjer je večina navajena učenja na pamet. Samo je pa tako, da med celotno populacijo imaš samo omejen % ljudi, ki so talenti za tehniko in teh ljudi ne boš dobil z državnim dekretom kot v času SZ rudarje in tudi če bi recimo večino preusmeril na tehniko, od tega ne bi imel nihče koristi, ker ti ljudje v poklicu, za katerega niso, ne bi mogli biti uspešni (tudi če vsakemu ob vpisu garantiraš vsaj 9/9 za vsak izpit).

  5. pijanec Says:

    Dober realen članek.

    Komentar na tvoj zadnji komentar – novodobni diplomanti tehničnih šol (zdaj sem štejem samo tiste, ki jih osebno poznam), ne blestijo ravno z nekim logičnim razmišljanjem. Dandanes se tehnični faks naredi pač tako kot pravo … z učenjem na pamet.

  6. rockstar1707 Says:

    Kar dobro napisano. Je pa en problem. Glede na komentarje bi rekel, da je kakih 80-90% odstotkov tvojih bralcev iz tehnične branže. Z izjemo denimo chefa in centrifuzije ipd. Kakorkoli, mi lahko tukaj pametujemo skoraj tako kot veliko družboslovcev, pa ne bomo kaj dosti spremenili. Je pa res, da imajo vsi moji sošolci službe. Čeprav, če jih povprašaš po njihovih plačah, tudi ne veš ali bi se smejal ali jokal.

  7. dronyx Says:

    pijanec: Z učenjem kolokvijev na pamet se verjetno res da narediti tehnični faks, samo to ti vzame deset krat več časa, kot pa če se potrudiš problematiko razumeti.

    rocksta1707: Centrifuzija mi tudi deluje precej tehnični tip. Ona že dolgo časa uporablja Visto na prenosniku, jaz sem Visto videl do sedaj dvakrat in delal na njej morda 20 minut. 🙂

    Sem pa povsem pozabil, ker je od takrat minilo več kot 10 let, da mi je takratni direktor praktično eno leto po končanem pripravništvu ponudil mesto šefa informatike. Pa sem mu v osebnem razgovoru rekel NE. Potem sem pa kar dobil odločbo o premestitvi, napisal takoj dve prošnji za službo in čez nekaj dni tudi odpoved (ko sem dobil službo drugje). Moja taktika je bila vedno pozadina (zaledje), prvi, ki jurišajo, morda res dobijo dvojno dozo vodke, kakšen celo medaljo, večina pa jih na fronti najprej pade ali pa imajo potem vietnamski sindrom.

  8. PiPi Says:

    v tistem primarnem pogledu se strinjam, da placa, se manj pa kvazi pozicija se zdalec ni vse, kje je notranji mir … in tistih 32% odtehta vse, si se kdaj poglabljal kaksen procent je na vlaku? 🙂

    .::PiPi::.

  9. Centrifuzija Says:

    Aha, vidim, da se me omenja. Ne znam sama oceniti, v kolikšni meri sem “tehnični tip” in kakšno zvezo ima to z mojo Visto. V bistvu sem bejba. Zato tudi pri Onyxu preberem tisto, kar me zanima. Nikakor vsega. Recimo napotkov za blokado uporabe wireless routerja nisem upoštevala, ampak ker sem si nabavila zadevico, bom šla nazaj prebrati navodila. Po potrebi pač.

    Reči pa moram, da je Vista fajn, ampak težave, ki pridejo z njo, pa niso tako zelo.

    Včeraj sem priklapljala nov printer/scaner/kopirc in se mi je spet zalomilo. Navodila (ja, to je tisto, kar v resnici dela tehnične tipe in tehnične bejbe) so bila za Visto napačna, inštalacijski CD pa ni imel pravega gonilnika za scaner na Visti. Z internetom in tam naloženimi driverji mi je šele v četrtem poskusu uspelo priklopiti to znanost. In to se mi konstantno dogaja z Visto.

  10. enxen Says:

    farmacevtska industrija, v slo, s povprečno plačo 60.000€ bruto? 😆
    sori, ampak tega pa pri nas ne boš našel. bo treba cifro prej razpolovit. grrr!!!; printscrn iz partnerstva nekega diplomiranca naravoslovja in neke paradne firme.

  11. dronyx Says:

    Centrifuzija, naj te ne peče vest, ker ne prebereš vsega na mojem blogu, ker to tudi meni ne uspe. Vista je res luštkana, Aero je cool, žal pa se mi zdi, da bodo poslovni uporabniki ta OS gladko preskočili.

    Enxen, jaz sem mislil na pozicijo, ker je po moje tudi farmacija pri nas na vrhu. Jasno, absolutni zneski so pa nekaj drugega (v ZDA dobi povprečno zaposlen informatik v farmaciji 90.000,00 USD letno). Polovica ameriških je še vedno v redu. Sem bil pa pred leti neprijetno presenečen, ko mi je sošolec iz faksa, zaposlen kot informatik v Krki, omenil plačo.

    V tekstu zgoraj sem kot vedno pozabil omeniti še vodilno misel.

    Namreč ali kdo pozna kakšno medicinski sestro, ki bi doma malo za hobi secirala prašiče in kokoši, potem pa bi jo na kliničnem centru zaposlili kot kirurga, ker teh primanjkuje na trgu? Kje pa! Obvezna medicinska fakulteta, končana specializacija …, potem si pa šele kirurg. V tem krogu ni ljudi od zunaj.

    Ali pa recimo strojnik, cele popoldneve študira zakone, kazenski zakonik zna na pamet, razume rimsko pravo in bi šel kar za sodnika? Ni govora. Obvezno končana pravna fakulteta, narejen pravniški državni izpit, pet let delovnih izkušenj, potem pa lahko šele kandidiraš.

    kaj pa računalništvo?

    Momak, šta mi ti to znaš? Doma mal inštaliru XPje, sem mal tud v Officu kodiru, pa verjetnu bi znal kakšen skener priklopit, sem pa končal kmetijsko šolo. Lepo, sprejet za sistemca. Dobrodošel v kolektivu.

    Jasno, pol pa nekega respekta med širšo javnostjo ni za pričakovat. 😉

  12. enxen Says:

    in širša javnost je, glede na profil stopnje izobraženosti slovencev, ko imamo že kar vsi takve in onakve diplome, itak oslovska. osel se oslu smeje. 😆

  13. dronyx Says:

    enxen, takšen profil populacije, ko imajo skoraj vsi neko visoko izobrazbo, je pa, ali pa še bo, velik problem tudi za delodajalce. Če ni selekcije in diploma ne pomeni praktično nič, kako pa naj vedo, koga zaposlujejo? Metoda try and error?

  14. enxen Says:

    jp, in če ni ok: ERROR_APPHELP_BLOCK 😆

  15. rockstar1707 Says:

    Mogoče bomo pa počasi prišli do točke, ko bodo nekatere univerze/fakultete bolj, nekatere pa manj priznane. Potem ti kakšen “šnel kurz” na 101 privatni fakulteti ne bi smel kaj dosti pomagati (VIP izvzeti). Sicer sem pa jaz že nekajkrat slišal, da dobra podjetja ljudi ne iščejo po oglasih, ampak gre to dobesedno po ustnem sporočilu. Tudi bivši delodajalec (če se temu tako reče, ko delaš preko študentske napotnice) je rekel, da oglasov sploh ne daje več, ker se prijavljajo sami nesposobneži, ki bi radi za malo dela veliko zaslužili. Pa je šlo v tem primeru za delo, ki zahteva mogoče 3-letno (torej poklicno) srednjo šolo.

  16. pijanec Says:

    dr. onyx: malo si že predaleč od faksa 🙂 Zdaj po novem polovico ocene dobiš od opravljenih vaj (kjer nekaj dovolj pametnih sami rešijo naloge, ostali pa prepišejo), domačih nalog (isto kot zgoraj), sodelovanja pri pouku, sodelovanja pred tablo itd.

    Vaje pa so po načelu reševanja nalog, potem pa na izpitu dobiš nalogo z drugačnimi podatki. Seveda pa – tako kot vedno – obstajajo tudi izjeme, kjer se je pač treba 2 ali 3 tedne resno učiti.

  17. kekez Says:

    Direktor Telekoma Slovenije je magister računalništva.
    Kolikor ga poznam, ploščic ne polaga.

  18. dronyx Says:

    pijanec: To je potem navadni otroški vrtec. Upam da popoldan dobite lego kocke in se igrate. Baje obstajajo tudi nekakšne lego kocke za odrasle, kjer sestavljaš male robotke. 😉

    kekez: Torej imamo iz naših vrst šefa Mercatorja, Petrola in Telekoma? Nad vsem tem ima roka politika, ampak pustimo malenkosti. Greva še prešteti diplomante FER (FE+FR), ki prenašajo in priklapljajo računalnike. Teh je po moje krepko prek 1000. Jaz sem zamenjal nekaj služb in vedno sem bil z diplomo elektrotehnike izbran med številnimi prijavljenimi (razen za prvo službo). Pravzaprav je bila že samo diploma elektrotehnike karta, ki je odpirala vrata do služb. Ampak vedno se je izkazalo, da ljudje od tebe pričakujejo med drugim tudi priklapljanje računalnikov. To jim je samoumevno.

  19. Tomo Says:

    Pa kdo še verjame zgodbicam o opravljenem faksu (v Sloveniji) za dobro življenje? Diploma je le garancija, da ne boš najbolj nasrkal pri reorganizacijah, da se lažje poteguješ za napredovanje, težje izgubiš službo, uvrščen si v višji plačilni razred zaradi česar imaš ušivih 200€ višjo plačo itd.

    Za dobro življenje (visoko plačo) je treba pridobivat na trgu skrajno manjkajoče znanje, hitro se učiti, veliko ter dobro delati in graditi socialno mrežo – veze vedno pomagajo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: