Sami lepotci

V nedeljo je imel nek trgovec z pohištvom dan odprtih vrat v svojem salonu, tako da je bila trgovina odprta od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer, z obveznim šotorom pred vhodom, kjer si si lahko privoščil še čevapčiče s čebulo in ajvarjem v lepinji.

Tega sicer nisem vedel (ne mislim čevapčičev, ampak dan odprtih vrat), sem se pa ravno peljal mimo trgovine in sem se mimobežno ustavil, da se malo na hitro popasem ob razstavljenem pohištvu. Pohištvo sicer ni nek moj nakupovalni fetiš, samo včasih sprememba dobro dene od vseh ogromnih LCD in plazma televizorjev, Playstationov serije 3, GPS navigatorjev in podobnih tehnofekalij. Pa še vonj po iverkah in lepilu včasih deluje sile pomirjujoče.

Nekaj ljudi se v nedeljo dopoldan sicer še vedno udeležuje nedeljske maše, kar pa mene kot zapriseženega ateista ne privlači preveč, pa tudi pridige se mi zdijo preveč enolične ter se čez čas začno ponavljati. Zato se v nedeljo dopoldan raje odpravim na kakšen daljši relaksacijski sprehod, ali v skrajnem primeru za obisk nakupovalnega centra. Vendar v tem primeru pustim obvezno plastiko (bančno kartico) doma in imam v denarnici samo nekaj evrov za skrajno silo, če bi moral na hitro vzeti nakupovalni voziček, v katerega moraš najprej vtakniti drobiž, da ga rešiš ketne, s katero je privezan na ostale vozičke v liniji.

Tako sem nekaj minut čez deveto kot eden izmed prvih „kupcev“ in brez denarja v žepu sredi trgovine, kjer se je dobesedno trlo prodajalk in prodajalcev v povsem enakih, sveže opranih uniformah, ki so še dišale po prašku. Izgleda, da je trgovec ta dan vpoklical na delo čisto vse zaposlene do zadnjega na plačilni listi, ampak kljub temu sem bil nad njihovim številom resnično fasciniran. Še bolj sem bil potem impresioniran samo še nad cenami pohištva uglednih tujih blagovnih znamk v najvišjem nadstropju, kjer je 5000 € za manjši regal dnevne sobe kar nekako ugodna cena, ker je vse ostalo samo še bistveno dražje. Pri čemer je pa zanimivo, da se na prvi pogled to izjemno drago pohištvo ne razlikuje od nekajkrat cenejšega samo nadstropje nižje. Kakor sem uspel navleči na ušesa razlago enega od prodajalcev nekemu paru, ki je že na pogled deloval, kot da tole pohištvo cenovno ni ravno za njiju, je poanta samo v materialu, ker tu je pohištvo zares iz pravega lesa, tako kot včasih omare starih mam. Me pa ob takih cenah zanima, kakšne davčne napovedi izpolnjujejo kupci tega pohištva?

Hitro pa me je zmotilo to, da so vse prodajalce očitno poslali na nek hiter tečaj komuniciranja z potrošnikom, tako da so me neprestano vljudnostno spraševali, kako mi lahko pomagajo. Nikakor, ker nimam denarja in samo gledam, kot bi bil v muzeju. Na kakšen masažni fotelj ali dražjo zofo sem se tudi usedel, da si malo odpočijem od naporne hoje, samo sem si nadel na obraz izraz, kot da sem tik pred odločitvijo za nakup in se odločam samo še med niansami. Z ali brez daljinca. So pa očitno prodajalcem obljubili nenapovedan obisk inšpekcije v civilu, ker so se vsi obnašali nekako enako bojazljivo do vsakega obiskovalca, kot bi se bali, da gre za morebitnega detektiva na plačilni listi šefa trgovine.

Kar pa je mene daleč najbolj presenetilo in to kljub vsemu razstavljenemu pohištvu ter kičastih kipcih bude iz alabastra, so bili pa lepotci, ki se jih ni dalo v množici prodajalcev spregledati. Od ostalih so se ločili po elegantni obleki, brezhibni urejenosti, negovani frizuri, nekateri z črnimi koderčki ter želejem v gostih laseh in so bili tudi na pogled privlačni, kot bi jih nekdo načrtno izbral med samimi manekeni. Skratka še lepši kot klasični japiji, ki jih srečaš v kakšni banki ali prestižnem avto salonu. So pa bili to očitno neki oddelčni vodje, ker so bili uniformirani prodajalci na pogled pod njihovo direktno komando ter so imeli tudi lastno stekleno pisarno z zaresno mizo (verjetno iz iverke) na oddelku.

Ko sem srečal prvega, sicer še nisem bil začuden, samo ko sem pa srečal serijo njih, sem se spomnil filma Dečki iz Brazilije, ker jih je očitno nekdo načrtno izbral in ta nekdo je imel izjemno izostren občutek za moško lepoto, ker sicer ženske prodajalke niso bile nič posebnega, kaj šele, da bi jih kdo načrtno izbiral na podlagi strogih estetskih kriterijev.

Kdor še vedno misli, da je pomembna samo notranja lepota in zdrava pljuča, je zame sicer navaden neprivlačen bedak, ki si ne upa goli resnici pogledati direktno v oči. Nenazadnje so tudi znanstveniki dokazali, da so najbolj ogrožene živalske vrste v naravi ravno tiste, ki so najmanj privlačne za človeka, ker bi vsak raje reševal srčkano pando, kot pa neko eksotično krastačo odurnega videza, ki ti za povrh še predrzno pljune strup direktno v obraz.

Preberi še:
Super!nova trgovina z gatami by Onyx
Golf super store by Onyx

Se želiš naročiti na blog?

One Response to “Sami lepotci”

  1. sparkica Says:

    Ja, ni nam lahko, nam na robu izumrtja 😀

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: