Onyx ga javno pokaže

Tale prispevek ni primeren za dame, razen za Karmen, ker so v njem objavljene precej nazorne slike, ki imajo lahko trajne posledice na duševno ravnovesje posameznika.

Ko je bil še minister za visoko šolstvo dr. Zupan, mi je večkrat do kritične meje narasel pritisk in nekajkrat je malo manjkalo, da ne bi vrgel kar televizor skozi okno, kot med prenosom angleške nogometne lige. Namreč dobesedno šokirala me je njegova reklamna akcija za tehnične študije, ki mladine naj ne bi več zanimali in bo prišlo do pomanjkanja tovrstnega kadra na trgu delovne sile.

Sam sem diplomiral na Ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, z povprečjem ocen 8, nekje na začetku 90 let prejšnjega stoletja. In tokrat skoraj premierno objavljam kopijo mojega indeksa iz fakultete (premierno objavljen že pred leti na Siolovem forumu):


Posebej bi rad opozoril na oceno 10/10 iz ONE, kar se ne prebere kot One z naglasom na O, ampak Osnove nelinearnih elementov. Namreč ta predmet je poučeval Jože Mlakar in to ni bil nihče drug kot znani Rožle iz še bolj znanega filma Kekec (IMDB ocena visokih 8.3). Matematika IV se bo marsikomu zdela šibka, vendar bodo poznavalci samo ob priimku prof. Slivnik vedeli, za kaj gre. Mislim da je kakšnih 10 komadov pred mano na ustnem izpitu gladko padlo in takrat se mi je zdelo 6/6 več kot 10/10.

Povod, da o tem zopet pišem, pa je napovedana stavka sodnikov in protesti zdravnikov za višje plače. Sodniki hočejo celo plače, kot jih imajo ministri in poslanci, pri čemer je potrebno vedeti, da med diplomiranimi pravniki sodniški poklic ni ravno najbolj zaželen, ker se da mnogo več zaslužiti v kakšni odvetniški pisarni ali pa kot pravnik z individualno pogodbo v dobro stoječi firmi. Na drugi strani so sicer zdravniki res tretirani kot državni uradniki, vendar se pozablja, da je pri njih veliko plačanih nadur in stanja pripravljenosti, tudi na domu, tako da dejansko neto izplačila mnogih niso tako zanič. Je pa res, da so zanič v primerjavi z kolegi, ki imajo zasebne ordinacije in delajo zase in za svoj račun.

In kaj ima to zveze z tehničnimi poklici, kot je recimo (diplomiran) inženir strojništva ali elektrotehnike?

To, da neki študiji med mladino niso iskani, je ponavadi samo odraz stanja na trgu. S takšno fakulteto, ki je bila vsaj včasih zelo zahtevna in si moral izpolniti ostre kriterije ter sprejemne izpite (ko sem se sam vpisoval na fakulteto, je bilo na sprejemcih 500 potencialnih študentov, sprejeli so jih nekje 250), da si se lahko sploh vpisal, pač ne moreš postati zdravnik, sodnik, ne moreš biti niti visok državni uradnik, ker so ta mesta rezervirana za ostale, netehnične poklice. Večinoma si s tako izobrazbo samo navaden delavec ali vzdrževalec, ki nima pred seboj nobenih stopničk za napredovanja in dela za plačo, ki je morda zgolj nekaj 100 € nad povprečjem, ali pa še to ne, kar je seveda daleč daleč od tega, da bi ti poklici mlade motivirali za študij.

Ko sem sam iskal prvo službo se je izkazalo, da neke resne možnosti na trgu sploh ni, kljub velikim besedam na začetku študija, razen kopice malih podjetji z enim ali dvema zaposlenima, nastalih iz propadle Iskre, kjer pa so iskali ljudi z diplomo zato, da bi montirali in programirali klime naprave ali vgrajevali mobilne telefone v avtomobile. Smešno.

In ko danes pogledam, kaj počnejo sošolci iz fakultete, diplomanti elektrotehnike, ne bom udaril mimo če rečem, da se jih 90% ukvarja z računalništvom in samo res zanemarljiv odstotek opravlja poklic, za katerega so se šolali (jaz sem študiral procesno avtomatiko). In ne zanemarljiv pri tem je podatek, da število diplomantvo seveda ne gre v stotine ali tisoče komadov (kosov).

Žal je v tehničnih strokah večinoma tako, da ko končaš fakulteto in v primeru da ne dobiš v nekaj mesecih službe na tem področju, potem se običajno k osnovnemu poklicu ne vrneš nikdar več. In samo ta podatek je zame dovolj zgovoren in pove veliko o tem, kako iskani so zares ti poklici in kakšna neumnost (po moje gre za grdo zavajanje in navadno politično demagogijo) je delati reklamo za tehnične fakultete. Ker tisti študentje, ki pa so res vrhunsko sposobni in jih je morda samo nekaj procentov v celotni populaciji letnika, pa v Sloveniji nimajo kaj iskati in si bodo hitro našli primerno službo v tujini.

Odnos do tehničnega kadra pa se morda še najbolje vidi na primeru državne in javne uprave, kjer je zaposlen tudi bivši minister dr. Zupan. Prvič, večino tega kadra, ki drži pokonci informacijske sisteme, so razporedili med navadne strokovno tehnične sodelavce (to mislim da je projekt dr. Viranta, ki je verjetno tudi pravnik) in ne med uradniške nazive, kot jih imajo pravniki in ostali diplomanti »normalnih« fakultet in ki omogočajo vsaj minimalno napredovanje.

Na strokovno-tehničnih delovnih mestih se opravljajo spremljajoča dela (na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela). Javni uslužbenci, ki so zaposleni na teh delovnih mestih, so strokovno-tehnični uslužbenci.

Drugič, če pogledate zaposlene v javni upravi ugotovite, da tam na področju informatike skoraj ni tehničnega kadra s srednjo šolo. Zakaj? No, to vprašanje sem nekoč zastavil moji nesrečni generalni sekretarki. In odgovorila mi je, Onyx, kdo pa misliš da bo prišel delat s srednjo šolo za 500 € plače? Aha, torej po vaše je potrebno za priklapljanje računalnikov, raztovarjanje kamionov in podobno imeti tehnično fakulteto zato, da imaš lahko vsaj 1000 € plače? Kolikor mimogrede z lahkoto dobijo tudi tehniki v normalno stoječih računalniških podjetjih. Če ne, se malo pozanimajte naokrog.

Je pa seveda res, da obstajajo tudi črne ovce med mojimi sošolci, ki pa so kljub diplomi tehnične fakultete postali v 15 letih po končani fakulteti recimo direktorji Cisca za Slovenijo (za to predvidevam moraš končati še MBA) in morda še kaj. Samo teh primerov je tako malo, da so težko sploh vzgled komerkoli in so statistično zanemrljivi.

Prosim. Vpisujte se na tehnične fakul(tete). To je prihodnost.

Samo sodniki, z plačo poslanca ali ministra in doživljenjsko zagotovljeno službo, pa žal ne boste nikdar. In česar minister dr. Virant mislim da ne razume pri vsej tej plačni politiki je to, da s tem samo dodatno v nič spravljajo tehnične poklice.

Prav. Nekoč Vam bo žal. Kitajci in Indijci sigurno ne bodo prišli delati v Slovenijo, če pa že bodo, si pa poglejte film Boter, kako se diaspora zna hitro organizirati. He, he…(cmok, cmok, gang, bang)

Preberi še:
Poklici prihodnosti by Onyx

Advertisements

34 komentarjev to “Onyx ga javno pokaže”

  1. Karmen Says:

    Oh, kakšne lepe spomine si mi obudil. In po letnicah izpitov sodeč, hehe, sva generacija tunekdje. Si bil kdaj na Elektrijadi?

    Slivnik je bil super. Matematiko sem vedno naredila v prvo. Prav tako Meritve in pa ONE pri Mlakarju. V lepem spominu imam tudi Popovića in Leonardisa.

    Uf, mene je pa zdelal dr. Poberaj s fiziko.

    Izpit, ki sem ga na elektro faksu delala največkrat (4x), je bila pa Politična ekonomija (WTF?).

    Drugače pa… kot inženirka telekomunikacij nisem delala niti en sam dan. Sem prec padla v računalniške vode.

  2. dronyx Says:

    Karmen: Model za ekonomijo je bil pa res pravi ekonomski biser. Na njegovem izpitu si moral napisati natanko tako, kot je pisalo v knjigi, z istimi besedami, v enakem vrstnem redu. Logika pa čisto ekonomska. kupujte mojo knjigo (jaz sem nekje dobil kopije, tako da z mano ni nič zaslužil).

    Na Elektrijadi nisem bil in niti ne vem, kaj je to. Vem samo, da me je dvakrat streslo 220V, pa ni hudega. Po moje je celo dobro za srce in ožilje.

    Upam pa, in koristno bi bilo, če bi tehnične fakultete kontaktirale bivše diplomante in pridobile statistične podatke, med drugim tudi to, koliko jih dela v poklicu, za katerega so se šolali. Poleg tega je treba vedeti, da je študij tehnike običajno zelo drag (roboti, transformatorji, izdelava poprevodnikov) in ne razumem kako si lahko država privošči, da tako razmetava z kadri in denarjem? In rad bi videl dan, ko se bo pojavila na trgu prva zasebna tehnična šola? Heh. Bleferji!

  3. david Says:

    naj uganem, mihelcic za ekonomiko? 🙂

  4. dronyx Says:

    Sedaj me je elektrika stresla še tretjič. Odgovor je pravilen, Miran Mihelčič, prof. 🙂

  5. Karmen Says:

    Če ne veš, kaj je Elektrijada, potem si bil pa res priden študent. Mi smo namreč tudi malo po žurih hodili. In v tisti luknji od glavne predavalnice desno spodaj igrali tarok med predavanji 🙂

    Ja, Mihelčič je bil, tctc.

  6. dronyx Says:

    karmen, hočeš rečt, da je Elektrijada igranje taroka v luknji spredaj desno? Jaz sem pa mislil, da je to kakšno tekmovanje crem de la crem študentov. Pa nisem bil priden študent. Na predavanje sem hodil samo prvi letnik, potem smo pa s kolegi kupili na dražbi v propadli Iskri Delti fotokopirca in kopirali zapiske in stare kolokvije od tistih, ki so hodili na predavanja. Od drugega letnika naprej me na predavanjih tako praktično ni bilo več, samo na obveznih laboratorijskih vajah. v bistvu sem prišel samo na prvih nekaj ur, da sem naredil “psihološki profil profesorja”, tako imenovani deep scan. Pri prof. Slivniku se mi je takoj prižgala rdeča lučka. 😉

  7. rockstar1707 Says:

    No, jaz sem se Mihelcica uspel resiti (potem, ko sem se z njim dvakrat pogovarjal zaman), ker so ga prakticno vrgli s fakultete 🙂 So pac prisli k pameti, ker je bil to za ogromno studentov zadnji izpit, ki pa s stroko ni imel kaj dosti veze.

    Sicer pa je (bilo) spodbujanje tehniskih poklicov le na papirju. Sistem financiranja fakultet so namrec spremenili, tako da fakultete dobijo denar glede na stevilo studentov in stevilo diplomantov (z uteznimi faktorji – diplomanti prinesejo mnogo vec). Druga stvar za financiranje pa so neki faktorji, ki so odvisni od vrste fakultete. Student (oz. profesorji itd.) tujega jezika denimo za svoje delo ne potrebujejo ne vem kaksne laboratorijske opreme itd. Nasprotno so taksni stroski na tehnicnih fakultetah (in medicini) precej vecji. Kakorkoli, ti faktorji pa so v nekaterih primerih precej smesni. Da ima fizika velik faktor razumem, ni mi pa jasno kako ima lahko npr. matematika visji ali enak faktor kot strojnistvo, racunalnistvo itd. Skratka, realno gledano se je v zadnjih parih letih financiranje tehnicnih fakultet s strani ministrstva zmanjsalo. Toliko o spodbujanju le-tega.

    Sicer pa osebno tudi ne poznam nikogar s FDVja, ki bi delal tisto kar je studiral. Nasprotno jih z moje fakultete kar vecina dela vsaj priblizno to kar so studirali.

  8. alcessa Says:

    Ja, čuden sistem je to. Vsepovsod (ne samo v Sloveniji) pravijo, da napredka brez strokovnega tehničnega kadra (inženirji) ne more biti… Tudi sama poznam štromarje le kot poznejše informatike.

    Dr. Onyx, to je še jugoslovanski indeks, ne da? Moj je bil, če se prav spomnim, že slovenski (ne vem, kje je, na faks sem se vpisala leta 1991)… Leta 1991 smo vsepovsod pridno pisali Slovenija (“država rojstva” 🙂 ), ne da bi vedeli, ali se to sme.

    Tudi na anglistiki/germanistiki smo imeli sprejemce (vzeli so 120 A-anglistov in 15 B-nemcistov), pa na koncu študija vseeno ni bilo dela za vse… prfokse namreč. Vmes sem ugotovila, da to itak ni poklic zame, ker preveč rada berem in premalo rada govorim in vplivam na ljudi.

  9. dronyx Says:

    alcessa, jaz imam včasih nočne more ko razmišljam, kam bi šli mi vsi, če ne bi prišlo do računalniškega booma? Po moje bi v domovih za ostarele menjali plenice (pretiravam, verjetno bi bil Hitman).

    Kot sem pa že velikokrat zapisal, računalništvo, kot se ga gremo pri nas, ni znanost, ampak navadna obrt (plus japiji – pospeševalci prodaje). za to je dober vsak papir, ker edino šteje znanje, kar pa ga ne dobiš na fakulteti, ampak z delom in privat študijem (knjige se običajno imenujejo biblije). Tega nekateri enostavno ne dojamejo. Ti imaš lahko navadnega tehnika s srednjo šolo, ki je namesto na faksu delal v neki resni firmi in ga nobeden diplomant po znanju ne bo ujel, ker ni izgubljal časa za fibonaccijeve vrste in podoben hokus pokus, ki ga prodajajo orto tehnične fakultete. Vrhunskih strokovnjakov, kjer pa je pomembna diploma in potem jasno specializacija, pa pri nas nihče zares ne potrebuje. Te zaposlujejo firme, kot so Intel in podobni, kjer se ne inštalira samo serverje s pomočjo čarovnikov in prodaja usmerjevalnike z default nastavitvami.

  10. Karmen Says:

    Nenenene, tarok je iz drugega špila, heh. Elektrijada pa je bilo srečanje vseh YU elektrofakultet. Pod krinko športnih tekmovanj in tekmovanj v znanju, se je žuralo do onemoglosti in naprej v imenu bratstva i jedinstva.

  11. Lacni Franz Says:

    ONE imajo oceno 9/9 in so, po podpisu sodeč, pri prof. Furlanu. Prof. Mlakar pa je predaval Osnove vezij. Vseeno čestitke za 10/10 pri Rožletu!

  12. ani Says:

    Heh, tudi z diplomo s FF ni nič boljše. Delamo vse kaj drugega kot v poklicu, za katerega smo se šolali. Po moje obstoječ sistem pač štepa diplomante, da dvignemo nizko izobrazbeno raven našega naroda (? – tako sem brala, da je ta raven zelo nizka). Financiranje fakultet najbrž zadaj nima kake posebne logike – oz. ima logiko lobiranja. Univerza in trg dela pa sta dva različna planeta – na žalost. Za delo v javni upravi rabiš diplomo zato, ker je pač sistem plač tako naravnan, da ti le papir prinese točke za neko normalno (?) plačo. Znanje in sposobnosti nimajo veze – oz. to ni preveč zaželjeno …

  13. enxen Says:

    Tudi kot diplomirani kemijski tehnolog, ki zaradi NEpovpraševanja po svoji poklicni usmeritvi dela kot analitski kemik, se odlično (z)najdem v tvojem zapisu, Onyx.
    Biti naravoslovno / tehnično izobražen v državi, ki stremi k razvoju in povečanju dodane vrednosti, zna biti blagoslov … ampak ta država žal NI Slovenija, kjer živim, ne glede na to, kaj o tem menijo politiki.
    Tule sem žal le malo bolje plačan suženjček ene od multinacionalk. Ki mu dipl. ekonomisti v nabavi dnevno razlagajo, kaj in koliko sredstev sme porabiti za ustvarjanje profita nikoli videnemu lastniku.
    Tko da, saj ne vem kaj je slabše, delati za državo ali za zasebnega lastnika? 😦

  14. dronyx Says:

    Če pogledate, kdo vodi to družbo ugotovite, da so to pravniki, obramboslovci in podobni profili. Potem drugače ne more biti, kot je. Samo ne mi pa potem zganjati črnega humorja in demagogije z neko propagando za tehnične poklice. Ko jih bo trg potreboval, jih bo ustrezno plačal in motiviral ter bodo ljudje zopet navalili na te fakultete. Je pa vsaj nova ministrica za visoko šolstvo Kucler Dolinar diplomatsko pametno tiho in ne izziva po nepotrebnem.

  15. pijanec Says:

    Nikjer na sliki od indeksa ne vidim kakšne politične ekonomije 🙂

    Po moje bo tudi z računalništvom kmalu problem. Kanada, Avstralija, ZDA itd. imajo velik presežek domačega računalniškega kadra. Ne vidim ekonomske logike v tem, da bi domačega strokovnjaka drago plačeval, če je tuji veliko cenejši in boljši.

    Je pa novi model financiranja povzročil, da so tehnične fakultete postale ene lažjih. Pozitivno oceno dobiš pravzaprav že samo s tem, da sediš tam in “sodeluješ”, pa še kakšne laboratorijske vaje in je to to.

  16. Veslolc Says:

    Mihelčič je še živ in še vedno aktiven, le da sedaj uči samo še na fakulteti za računalništvo.
    @pijanec: Kje je ta šola o kateri govoriš jz sem prisoten na vajah in predavanjih pa se vseno borim za ocene(žal neuspešno).

  17. rockstar1707 Says:

    @pijanec

    Tocno tako kot pravis. Sistem dejansko podpira to, da vsi naredijo. Smo imeli pred casom debato o tem. Resitvi sta pa pravzaprav dve:

    1. Spremeniti sistem financiranja tako, da se lenoba studentov ne podpira vec. To pomeni, da financiranje ni v taki meri odvisno od stevila vpisanih in od diplomantov.

    2. V obstojecem sistemu nekoliko spremeniti sistem ocenjevanja. Denimo, da ocena 5 postane pozitivna. Ce se samo prikazes, dobis 5 in imas izpit narejen. Tako z lenobo prides do konca in koncas fakulteto. Zraven diplome pa tako ali tako dobis tudi prilogo z ocenami. Sedaj pa si predstaljajte. Kor diplomant z diplomo prides k delodajalcu in ta pogleda prilogo kjer vidi same 5-ice. Seveda mu je takoj jasno, da si bil bolj slab student. V tem primeru si torej sam odgovoren za to, ali bos dobil ustrezno sluzbo ali ne.

    sicer pa ne vem od kje ideja, da lahko vsak naredi fakulteto. Tudi ni nic narobe, ce nimas fakultetne izobrazbe, saj zaradi tega nisi nic manj vreden (oz. ne bi smel biti). Tako ali tako nam primanjkuje strokovnih poklicev, mojstrov, itd. Vsi pac ne morejo nositi belih halj. Konec koncev pa koncana fakulteta se ne pomeni, da si ne vem kako pameten. Koliko profesorjev obstaja, ki so dokotorji znanosti, pa so na vsem razne mogoce na svojem podrocju, prave buce.

  18. pijanec Says:

    Veslolc: vsi pač nismo (niste) za vse. Nanašalo se je pravzaprav na vse tehnične fakultete, na katere hodijo znanci. Ne da se primerjati težavnosti med fakultetami pred 20 leti in danes. Cilj današnjih fakultet je, da jih čimveč sedi v razredu, ker to pomeni več denarja za njih. Pogovarjal sem se tudi z nekaterimi univerzitetnimi profesorji in pravijo, da je katastrofa, kakšno znanje “morajo” spuščati naprej.

    rockstar1707: dobro napisano. Sicer pa to ni samo naš problem, je tudi problem najelitnejših ameriških fakultet (članek v The Economistu nekaj let nazaj). S tem ko plačaš šolnino, si že avtomatsko naredil šolo.

  19. kekez Says:

    Mihelčiča sem jaz kar na ostro. Ko mi zaradi nekih svojih muh ni pustil opravljati izpita, sem izkoristil svoj dolgi študijski staž (že brez statusa) in potegnil ven položnico (ker sem par zadnjih izpitov že moral plačati) in zahteval povračilo. Misliti si ne morete, kako je v trenutku postal mehak.
    S Poberajem ni bilo težav. Štukovnika (meritve) smo odžagali s peticijo in ustoličili Berglja. Potem so bile meritve pesem…
    Nekaj let po diplomi sem bil kar nostalgičen in sem se spet vrnil na isti faks še po eno višjo stopničko. Zdaj se pa tudi to že malo preveč vleče. Upam, da bo kmalu…

  20. kekez Says:

    Aja, kriterij na FE je zdaj res na psu. Na dodiplomcu sem si na koncu komaj izboril povprečje okoli 8. Na podiplomcu brez težav 10,00.

  21. go-ahead Says:

    Ne boste verjeli, vendar me je g. Mihelčič pripeljal do naziva univerziteni diplomirani ekonomist, po diplomi na strojni fakulteti. Pri opravljanju njegovega izpita sem dobil navdih za vpis ekonomije.

  22. dronyx Says:

    Tehnične fakultete, kot je recimo žal postala tudi elektrotehnika, “študentje” danes večinoma izkoriščajo zato, da imajo status in bone za hrano. V resnici pa večina nima interesa delati v tem poklicu in tudi ko se pogovarjam z kolegi, ki tak kader še iščejo, ga preprosto na trgu (kvalitetnega) ni več. Večina pričakuje visoko plačo, motivacije za resno delo in študij, ki se pri tem poslu z diplomo šele zares začne, pa ni.

    Po moje so veliko škode naredile tudi razne “dummy” fakultete, ki producirajo univerzalce v enormnih količinah in so napram bivši elektrotehniki zame navaden otroški vrtec (sem videl nekaj izpitov in seminarskih, pa mi je šlo kar malo na smeh). V našem sistemu postkomunističnega kvazi kapitalizma Ruskega tipa je pomemben dejansko samo papir in naziv, vse ostalo so zveze in poznanstva. Logično potem je, da vsak, ki mu delajo klikerji normalno, izbere najlažjo opcijo, kjer bo čim prej prišel do univerzalnega papirja (pa še fakulteta dobro služi, ker ima prenapolnjene predavalnice in si profesorji delijo uspešnost). Elektrotehnika, strojništvo, kemija in podobno so pa ozko specializirani študiji, ki ti vrata (pri nas) samo zaprejo.

    Kakšen poden od podna so postale slovenske univerze nedvomno govori tudi podatek, koliko študentov praktično dela z polnim delovnim časom po raznih firmah in javni upravi, namesto da bi študirali. In so v bistvu postali eden stebrov ekonomije, ki odžira delo ostalim in je hkrati cenovno zelo ugodna delovna sila, za katero ni potrebno plačevati skoraj nikakršnih dajatev in davščin. Tega si včasih enostavno ne predstavljam, da bi bilo sploh možno in tudi danes ne bi bilo možno, če za to ne bi obstajal tih politični konsenz.

    Pri resni analizi Slovenskega razsula, ki vlada med, hudomušno imenovano, “tehnično inteligenco” je pa potrebno upoštevati še to, da je bil ta kadar za razliko od raznih pravnikov, ekonomistov in podobnih profilov v tranziciji na stranskem tiru. Medtem ko so oni veselo privatizirali, kradli, delali bypase in se tajkunizirali, je tehničen kader to vse ponižno podpiral in vzdrževal, od tega pa nima danes večina nič.

  23. sparkica Says:

    Mhja… tudi v računalništvu ni vse zlato 😕 Eh, sem mislila bentiti, pa raje ne bom. Si že sam vse lepo zapisal 🙂 Samo analogijo je še treba najti z *native* računalničarji 🙂

  24. dronyx Says:

    Sparkica, seveda ni. Če si v računalništvu japi (pospeševalec prodaje), večino zaslužka zapraviš za drage obleke, čevlje, kravate, Malizio, vonj ki osvaja, frizerja, pedikerja, manikerja, fitnes… Če si navaden trot (lepše čebela delavka), potem nosiš kavbojke za 20 € in t-shirt za 5€ (10 kosov), te pa zato tehnika spravlja na rob živčnega zloma, strežnike se kvarijo, routerji zgubljajo nastavitve, uporabniki se obnašajo kot popolni tepci in na porno straneh dobivajo resne okužbe, šef pričakuje, da boš čez vikend preštudiral user manual, ki tehta 5 kg brez platnic in ob vsem tem ti ne pripada niti božičnina in 13 plača, ker nisi v firmi še deset let (kar tudi nikdar ne boš, ker te bodo prej zbrcali na cesto in našli nove, mlajše norce). 🙂

  25. Dinozaver Says:

    Malizio! 😀

  26. enxen Says:

    Joj, joj, tudi onyxu služba resno najeda! 😆 Naj ugibam, je na programu obvezno pečanje?
    Šef pa je po izobrazbi kaj? For my information only. Ker nas, analitske kemike, recimo vodi farmacevt.

  27. dronyx Says:

    enxen, glede šefa, če ti povem po pravici, nimam pojma, kaj je po izobrazbi in me niti ne zanima. Mene vodi dnevni horoskop pri mojih odločitvah in to se mi zdi dovolj (recimo v Žurnalu24 danes piše: Ne zanašajte se na nikogar razen sami nase. [brez vejice jasno že v originalu]).

    Nekega resnega strokovnega šefa nisem imel dejansko nikdar. Večinoma sem bil “one man band”, ki je delal svoj posel ter sem lahko o skoraj vsem, kar se tiče informatike, odločal suvereno sam. Pred leti sem po dolgem času dobil za šefa nekega organizatorja (dolgo čas se mi sploh ni upal povedati, da je v bistvu kao šef), pa se je enega projekta tako amatersko lotil, da bi kmalu poleg njega, kriminalistka Urška zaprla še mene, kar tako, malo za statistiko. Samo sem jo nekako ovil okrog prsta, pa še rožico sem ji kupil, ker mi je bila všeč (joški ravno moja številka, pravi cukerček za pogledat, samo pasja pa kot sam satan). Je pa res, da so v tem primeru davkoplačevalci “izpušili” kar 170.000.000,00 SIT. Jebi ga. Vsekakor manj od 200.000.000,00 SIT.

    Posebne model je bil tudi šef iz mojega enoletnega obdobja v Zavarovalnici. Človek že blizu 60, tik pred penzijo, ampak kljub temu vodja službe za informatiko. V petek je šel domov kar ob 12 uri, ker ni zdržal več. Enkrat pa crkne glavni server, na katerem so bile vse baze podatkov in priključene vse poslovalnice osrednje Slovenske regije (to pomeni več 100 ljudi v različnih vrstah za šalterji). Šli so diski in potreben je bil restore. Greva s kolegom k šefu in mu poveva, kaj se je zgodilo. On pa povsem hladno kot špricar vpraša “če je to hudo”. Ja, malo pa res. To, da bodo ljudje še nekaj ur čakali v vrstah in da se bodo znašali nad delavkami za šalterji, je recimo temu lahko tudi hudo. 🙂

    Jaz resno razmišljam, da bom napisal knjigo. Po moje bodo ljudje padli dol od smeha, ko bodo videli, kako stvari potekajo v praksi. Sploh scena z kriminalistko (danes sem se nasmejal, ko sem prebral, da so takratnega šefa policije pravnomočno obsodili, zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov) je vrhunska igra prevar in laži. Njihov problem je bil pa v tem, da (domnevno) niso imeli naloga sodišča ali tožilstva za uporabo posebnih metod in sredstev, ter bi lahko sledile visoke odškodninske tožbe, če bi zadevo priznali. Zato zanikajo vse (prejšnja in sedanja oblast). Le tistih 170.000.000,00 SIT se ne da skriti, ker je država že izgubila na sodišču in mora obstajati nekje sodba v imenu ljudstva.

    Ali kdo ve, kaj je z Joškom Jorasom? Za njega me je pa resno strah, ker sedaj že nekaj tednov ne je. Upam da kdo v tej državi vodi brigo o tem? SLS? Zavod 25 Junij? Kdorkoli? Je nekako kar vse potihnilo na Dragonji, ker se je večina zamotila s pesmijo za Evrovizijo, da jo vrag pocitra.

  28. sparkica Says:

    Onyx, na mojem avtobusu za lokacijo brez duhamornih služb, kjer bomo vsi živeli mirno, skrbeli zase brez potrošniških bumov in evorvizij, kjer bomo futrali severne medvede (ali kako drugo žvad, morda malo manj nevarno), je še dovolj prostora 🙂 Se pridružiš? Kje je ta lokacija, še ne vem 😀 Bom naknadno objavila obvestilo :mrgreen:

  29. Marija Says:

    Torej, reklama za tehnični kader je pesek v oči, če vseeno rineš tja, si itak neumno budalo, ki potem za mezdo gara kot usekano, medtem ko se drugi kadri sončijo v brezdelju?

    Razumem tvojo jezo, tudi mene občasno popade. Ampak reči, da potrebe po tehničnem kadru pri nas ni, je pa neresnično. Potrebe so velikanske, samo politika zaposlovanja in plač je v riti. Zato vsako spodbujanje na tehnične fakultete izpade klovnsko. Zakaj bi šel študirat nekaj relativno zajebanga, se mučil, da naredim matematiko s 6/6, po dolgih letih in zelo prekurjenih živcih končno diplomiral, potem pa imel nižjo plačo in možnost napredovanja kot nekdo, ki je delal seminarske? Nihče ni motiviran ob teh dejstvih. Treba bi bilo dat finančno motivacijo, štipendije podjetij, razlike v državnih štipendijah (recimo Zoisova), boljše pogoje za zaposlovanje mladih ljudi tega kadra (kaj vem.. nižja obdavčitev), potem bi se stvari obrnile. Mogoče. Keš je močnejši regulator od lepih oči.

    Kar se tiče stroke: zdi se mi nerealno, da bi človek pričakoval, da bo delal nekaj predmetno blizu tistemu, kar je študiral (ok, pravniki in medicinci so izjeme). Študij je po mojih spoznanjih odskočna deska, nekaj, kar te nauči razmišljat. In tehnični študiji te naučijo razmišljat problemsko, zato tudi menjava stroke ni tak hud zalogaj.

    Ob vsem tem tehnično-humanističnem neravnovesju in sploh poplavi na našem visokem šolstvu me zanima, kaj počnejo diplomanti humanistike, družboslovja? Če se že tehniki pritožujejo, da so izven stroke, pa se imajo delno drilu v preteklosti delno lastni prilagodljivosti za zahvalit, da so se ujeli za računalnike, kaj počnejo oni, ki nikoli niso imeli drila? Pač, obstaja nekaj služb po vezah na javnih upravah, itd., ampak kam gre pa večina? Prodajat burek?

    Tehnični faksi so kul, čeprav te vmes lahko napol ubijejo. Nimaš tako dobre plače kot bi jo imel kje drugje s podobno izobrazbo niti nisi tako priviligiran kot nekatere svete krave pri nas, ampak se pa lahko o takih stvareh prostodušno pizdiš in nihče ne more rečt, da ni res. In to je veliko vredno.

  30. pele Says:

    Onyx, ti kar napiši to knjigo, krvosesi te še niso dobili in bo užitek brati. 🙂

    Nekako se mi zdi, da smo slovenski tehničarji danes še najbližje družbeni vlogi humanistov. Ne humanistov po formalni izobrazbi, temveč po moralnem kapitalu, ki se nam je nabral v zadnjih 15 letih. Medtem ko so poklicani formalni humanisti navalili na državna korita, se šli snobovsko inteligenco in pustili, da je crknila civilna družba, smo računalničarji potrpežljivo servisirali tehniko in čakali. Čakali na nacionalne razvojne strategije skozi tehnološko odličnost, na resnične tehnološke izzive, na rizični kapital. Čas je minil, mi pa smo ostali brez vsega. Brez denarja, živcev, zdravja, ljubezni, lepih oblek in manir, žensk, družbenega priznanja. Umazanija elektronskega prahu se nam je zažrla v možgane.

    In tako smo pristali med proletarci… bili smo nič, bodimo vse. Od proletarcev nas loči le precej rigorozna in nepraktična, akademska izobrazba. To in akumulirana humanistična strpnost nam preprečujeta netenje destruktivne družbene revolucije. Vemo, kako draga je horuk zamenjava informacijskega sistema v firmi – ko pretečejo leta, preden si ljudje opomorejo in stvari spet zafunkcionirajo.

    Dragi prijatelji, bliža se čas, ko bo tehnični kader spet vstal in spregovoril. Proleteriatu bo tlakoval pot iz suženjstva v nov družbeni preporod. Proletariatu in sebi.

  31. dronyx Says:

    Pozabil sem v osnovnem prispevku povedati, da sem namerno nekoliko škodoželjen do bivše FER. Pa da ne bo pomote, padel sem na enem samem izpitu in to nekje v zadnjem letniku. Vse ostalo sem naredil od prve. Vem pa in to se bo spomnila moja generacija, kakšen genocid in masaker so delali iz študentov nekateri profesorji, ker je bilo potrebno narediti ostro selekcijo in je prvi letnih lahko izdelalo manj kot pol slušateljev. In danes? Heh, ne dvomim, da se veselijo vsakega, ki je pripravljen sedeti v njihovih predavalnicah ter ne verjamem, da sploh delajo kakšno selekcijo. Časi so se spremenili, kolo sreče obrnilo. Ampak država in nacija ne bi imela čisto nič manj, če bi večina takrat vpisanih tudi diplomirala, saj kakor poznam situacijo, so dipl. ingi. elektrotehnike še danes iskani sistemci in podoben kader, kljub masi organizatorjev informnatike, ekonomistov informatikov in podobnih univerzalcev, ki jih danes serijsko mečejo iz tekočih trakov novodobne univerze, ki se je prilagodila trgu.

  32. gregac Says:

    samo pripomba na zadnji stavek, od vsega skupaj prijavljenih 25 v prvem letniku, nas je študij gospodarskega inženirstva eletro smeri končalo 8.

  33. kastiljo Says:

    Imam samo nekaj za pripomnit: sam sem trenutno študent elektrotehnike, tako da lahko povem kaj o trenutnem stanju. FE trenutno spada med najtežje fakultete pri nas, je pa res, da je verjetno lažja kot takrat, ko ste vi študirali (prepustnost je okoli 50% vendar je verjetno potrebno manj znati za prehod). Tudi sedaj je nekaj profesorjev, ki delajo selekcijo (ja, vem za kaj gre, če omeniš Slivnika) in nekaterim je prav malo mar koliko študentov sedi na predavanjih – ponekod nas/jih je bilo velikokrat tudi manj kot 15. Je pa problem, ker je (sploh na UNI, kjer sem sam) poudarek predvsem na teoriji in bomo od prakse dobili malenkost več kot 0. Ampak vseeno mislim, da faks ni čisto zapravljanje časa (vprašanje pa kaj bom rekel na to čez 10 let 😀 )

  34. BertiSi Says:

    Povedano vse res.
    Ko sem prvič pozijal v indeks, sem mislil, da gledam svojega …letnice in ocene, pisava, barva črnila …
    Sicer končal smer elektronike. Globoko zajadral v računalništvo, zdaj plujem celo vedno bolj proti ekonomiji. Kaj čmo, pa ni kriv Mihelčič.
    Mihelčiča pa imam celo za enega najbolj korektnih profsorjev – imel je svoja pravila,kriterije in držo, ter ga ni zmotila nobena blondinka ali joškarca, ne luna ne burja ali slabo vreme: nad 8 pik, od tega vsaj 2 iz ustnega, pa si naredu! In pogoje je jasno in glasno razložil – točno tako kot si zapisal.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: