Postavljanje prometnih znakov

Glede moje pobude, da bi se spremenila prometna signalizacija na odseku ceste med Podpečjo in Črno vasjo, sem dobil po elektronski pošti sledeč odgovor s strani Nine Rangus iz Službe za odnose z javnostmi na Direkciji RS za ceste:

Spoštovani,
v nadaljevanju vam posredujemo odgovor na vaše vprašanje glede postavljanja prometne signalizacije.

Z navedbami vaših dopisov, ki se sicer v primeru naselja Lipa nanaša na občinsko (občinske ceste so v pristojnosti posameznih občin) in ne na državno cesto se večinoma lahko strinjamo, vsaj kar se tiče postavitve prometnih znakov. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da so strokovne službe Direkcije RS za ceste v letu 1998, ko je bil sprejet prvi Zakon o varnosti cestnega prometa – le-ta je prinesel bolj stroge kazni – na omrežju državnih cest (cca 6.000 kilometrov) na novo postavile, večinoma pa prestavile približno 6.000 prometnih znakov, povezanih z omejitvami hitrosti in označevanjem naselij. Pri tem smo upoštevali, da znaki za naselje označujejo dejansko le strnjen del naselja. Na žalost pa smo po akciji prejeli skoraj enako število (6.000) pritožb krajanov povezanih z bojaznijo da:


– so sedaj oni ostali izven naselja, kar za njih nikakor ni sprejemljivo, ker imajo stalno bivališče v naselju in
– živijo ob cesti, kjer je dovoljeno voziti 90 km/h, kar je absolutno nevarno in ogroža njihova življenja.

Na osnovi pritožb, urgenc in drugih pritiskov se je kar nekaj prometnih znakov ponovno prestavilo.

Pri celoviti obravnavi tega problema je po našem mnenju potrebno upoštevati naslednja dejstva:

– glede na višino kazni bi bilo dejansko potrebno prometne znake z imenom naselja, ki predpisujejo hitrost vožnje na največ 50 km/h postaviti na tiste dele cest, kjer je dejansko strnjeno naselje;
– za dele naselij, ki ostajajo izven tako označenih območij (zaradi neurejenega urbanizma, ki dovoljuje zidavo praktično povsod, je takih odsekov vedno več) bi morala policija pri nadzoru prometa, kljub temu, da na odseku ni znaka za omejevanje hitrosti pogosteje uporabljati določila zakona v zvezi s prilagajanjem vožnje razmeram na cesti; objekti ob cesti od voznika zahtevajo povečano pozornost in s tem zmanjšanje hitrosti, ker lahko realno pričakujejo, da na cesto stopi pešec, domača žival, ali pa se nanjo vključuje voznik; uporabe tega določila praktično ni;
– potrebno bi bilo ob odsekih cest prioritetno v strnjenih naseljih, pa tudi na delih, kjer je pozidava bolj redka zgraditi površine za pešce, kar bi bistveno izboljšalo prometno varnost in bi omogočalo dvig najvišje dovoljene hitrosti; pešce je namreč potrebno zavarovati z ureditvijo posebnih površin, ker je za preživetje pešca ob trku z vozilom, ki vozi 70 km/h bistveno manj možnosti, kot če vozi vozilo s hitrostjo 50 km/h.

Glede predloga o namestitvi znaka za dvig najvišje dovoljene hitrosti na 70 km/h v naselju pa je potrebno povedati, da taka rešitev ni dovoljena glede na določila Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS, št. 37/2008). Dovoljen dvig hitrosti je mogoče izvesti le na način, kot je bil uporabljen na primer na Celovški cesti v Ljubljani, kjer je večja hitrost dovoljena le na delu cest v naselju (ne pa na vseh, kot bi bilo to s postavitvijo pod prometni znak za ime naselja).

Kot je iz odgovora razvidno, je problem širši, je pa tudi res, da se kot šofer nikdar nisem ukvarjal s tem, kdo je dejansko odgovoren za katero cesto (občinske ceste izgledajo po moje še najbolj zanič). Dejstvo pa je, da znaki za omejitve hitrosti NE PREDSTAVLJAJO priporočene hitrosti, ampak najvišjo dovoljeno. Vsak šofer mora pa vedeti, da je potrebno vožnjo vedno prilagoditi razmeram, ne glede na prometni znak za omejitev. Torej tudi če gre za cesto izven naselja, to ne pomeni, da lahko voziš konstantno 95 km/h (če je napaka radarja 5 km/h in števec v avtu kaže pravilno brez pogreška), tudi če so v bližini posamezne hiše, ali pa recimo kolone kolesarjev.

Kar se tiče pritožb krajanov, da so v primeru, če se znak za naselje premakne, potem izven naselja, se mi zdi elegantna rešitev ta, da se zamenja table za naselja s takimi brez črne obrobe, ki ne predstavlja omejitve hitrosti, hitrost pa se omeji potem z dodatnimi znaki na posameznih odsekih izven strnjenega naselja na 60 ali 70 km/h, če so v bližini hiše in je odsek pregleden. Poleg tega sam opažam, da smo vozniki bolj pozorni na okrogle znake za omejitev hitrosti, kot pa na znake za naselje.

Sam pa menim, da v primeru, če bi bili znaki razumno postavljeni, kjer se šoferji ne bi spraševali, ali je znak mišljen sploh resno, potem bi verjetno tudi brez zakonskih popravkov velika večina vozila po predpisih, ki bi še vedno omogočali tekočo in varno vožnjo.

V trenutku, ko se večina drži predpisov, se hitrost na naših cestah po moje avtomatično umiri.

4 Responses to “Postavljanje prometnih znakov”

  1. Luka Says:

    Zanimivo …. recmo dokaj … čeprav postavljanje protetnih znakov pomoje ni.

  2. pijanec Says:

    “potrebno bi bilo ob odsekih cest prioritetno v strnjenih naseljih, pa tudi na delih, kjer je pozidava bolj redka zgraditi površine za pešce, kar bi bistveno izboljšalo prometno varnost in bi omogočalo dvig najvišje dovoljene hitrosti”

    Ta teta pa se mora hecati. Primeri iz moje okolice in veljajo za državne ceste, nad katero imajo oni nadzor:
    – ko je naselje dobilo pločnik (čeprav ni nikoli nobenega pešca), so omejitev iz 90 spustili na 50 (postavili so tablo za naselje). Cesta je ravna okrog 2 km in zaradi znižanja omejitev redno prihaja do hudih nesreč, tudi smrtnih. Pri omejitvi 90 ni bilo nikoli nobene nesreče.
    – v drugem naselju so po postavitvi pločnika znižali omejitev iz 50 na 30. V čem je potem smisel tega pločnika, ne vem. Smo pa se še 5 let nazaj čez to naselje vsi vozili 100 km/h, tudi domačini, kar pove, da je cesta precej ravna.

    Ne vem pa tudi, zakaj država tako navija za pločnike – ki so prometno nevarni in precej dragi v primerjavi z zahodnoevropskimi rešitvami “stez za mešani promet šibkejših udeležencev”. Za ceno 500 metrov pločnika postaviš vsaj 2 km te prometno varnostno enakovredne steze.

    Se pa strinjam s tvojimi tablami brez črnega roba. Takšen tip tabel je zelo pogost tudi v zahodni Evropi in elegantno rešuje vse naštete probleme.

  3. pijanec Says:

    No, pa še pozitivni primer sem pozabil omeniti. Tudi v bližini, so na zelo gosto! pozidanem območju tablo s črnim robom zamenjali s tablo brez črnega roba (in brez dodatnih omejitev). Varnost se je zelo povečala in po dvigu omejitve iz 50 na 90 se ne spomnim nobene nesreče več.

    Večja hitrost namreč pomeni tudi večjo pozornost vseh udeležencev v prometu. Ne pa zdaj, ko vse več ljudi vozi 50 vsepovsod in raje v avtu gledajo televizijo (NI izmišljen primer). Vsaj vedo, da ne bodo dobili nobene kazni.🙂

  4. dronyx Says:

    To, da je višja hitrost lahko dejansko bolj varna, se pa strinjam. Pri višji hitrosti moraš biti še kako pozoren na cesto in voziti koncentrirano, sedaj pa se dogaja, da ljudje vozijo 30 ali 40 km/h, ker nimajo denarja za kazni celo izven naselja (nekateri se mislim da namerno norčujejo). Potem se pa za njimi nabere kolona, kjer se šoferji dolgočasijo, gledajo hiše ob cesti, se pogovarjajo, berejo časopise in potem naenkrat … crash. To sem opazil tudi pri sebi in nekajkrat sem že zgrožen opazil, da zaradi polžje vožnje sploh nisem več bil priseben.😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: