Dan, ko so umrle sanje

Tole pišem v šoku in verjetno tudi v imenu vseh tistih premnogih, ki jim je Danijela Rakovič predstavljala upanje, luč, pot in nenazadnje dokaz, da se lahko na prestižno lestvico najbogatejših uvrsti tudi nek povsem navaden bančni uslužbenec, z povsem povprečnimi dohodki. Morda bi bil lahko to naslednjič nižji državni uradnik, vzdrževalec v tovarni ali delavka za tekstilnim strojem. Danijela Rakovič je bila za mnoge izmed nas mit, lahko rečem za marsikoga svetilnik v temi.

Sedaj so te sanje mrtve. Umrle so v trenutku, ko so nam mediji priobčili brez kančka zadrege neprijetno resnico, katere neprijetnost je v svoji kataklizmičnosti primerljiva z vsemi neprijetnostmi Ala Gora skupaj. Danijel Rakovič zares ni najbogatejša Slovenka in četrta na večni lestvici med bogataši, ampak je samo posodila svoje ime Bošku Šrotu, bratu od Bojana.

Še več, drobceno telo Danijele Rakovič je Boško več kot očitno nastavil direktno pred medijski strelski vod (sam pa se skril v prispodobi za kiklo), ki jo je neusmiljeno slekel skoraj do golega in razstavil linča lačni množici na ogled. V bistvu si je medijski strelski vod zares dal duška in temeljito opravil nalogo šele z objavo lestvice najbogatejših 100 letnika 2008 v reviji Manager, kjer je lastnica poštnega nabiralnika dobila ime, priimek in še sliko. Dama srednjih let, koščenega videza, ki kaže že prve resne znake gubic na obrazu, z lepimi, modnimi očali, nagajivo skravžlenih las in posiljenega nasmeška, ki izdaja, da ni ravno vešča (beseda vešča ima v slovenščini več pomenov, jaz mislim tu tistega prvega) poziranja pred fotografskim aparatom (bi se lahko glasil opis bogatašinje). Seveda ta lestvica se za mnoge Slovence bere kot tiralica, za potencialne lopove morda celo kot seznam, ki mu manjka do popolnosti samo še domači naslovi, pa izgine neznano kam dragocena Groharjeva slika, Kalinova plastika, zlata WC školjka ali Jaguar iz garaže odete v ebenovino.

Verjetno se je z promocijo v najbogatejšo Slovenko, in to dobesdedno kar čez noč, Danijela pričela zavedati, da igra ni tako nedolžna, kot ji je bila morda sprva predstavljena in očitno ni v enačbo (ceno storitve slamnate lastnice, govori se o pičlih 16 kilah evrov) vkalkulirala tudi moči medijskega linča (in posledične duševne bolečine). Poleg tega pa po moje z plačo nižjega bančnega uradnika nikakor ne moreš dolgo igrati najbogatejše Slovenke, saj drage obleke, kosila v elitnih restavracijah, prestižne umetniške slike in originalna koža Sibirskega Tigra za na steno dizajnerske dnevne sobe stanejo toliko, da povprečen Slovenski uslužbenec (mezdni delavec od 9:00 do 19:00) z plačo, kot znaša v Skandinaviji socialna podpora, ki jo dobiš če samo sediš doma in gledaš jutranji program po TV, ne more resno igrati bogataša niti nekaj dni, kaj šele cele mesece.

Tako domnevam, da se je v določenem trenutku, ko so letele ostre medijske bodice proti njej, Danijela Rakovič enostavno sklonila in razkrila v ozadju impozantno postavo Boška Šrota, ki je sedaj prevzel vlogo tarče medijskega »firing squada« in mimogrede na tiskovki iz Janeza Janše naredil še bav bav, pred katerim se je moral skriti za Danijelo Rakovič (pri čemer je mimogrede pozabil, da leta 2006 še ni bila odprta sezona lova na tajkune). To, da je del strelskega voda v bistvu na njegovi plačilni listi (Delo), je zanj kaj slaba tolažba (tu je še Dnevnik, Finance, POP TV…), kajti ogenj bo še nekaj časa silovit, potem pa bo vse potihnilo in življenje bo šlo zopet nemoteno naprej, kot da se zgodilo ni nič.

Proti Bošku Šrotu sam nimam nič, tako ne v besedah, kot tudi ne v dejanjih, in tudi glede prevzema nimam resnih predsodkov. Male delničarje pa itak nikjer nihče ne jemlje resno, vse drugo je demagogija in sprenevedanje. Lahko mu samo čestitam za pogum (plus big cohones, pesniško rečeno). Pivovarna je po moje kar solidna in stabilna naložba, vsaj na krajši rok. Možnosti za neko silno ekspanzijo ne vidim, ampak iz istega razloga ne vidim tudi možnosti za propad. Ljudje pač pijemo pivo, ki smo ga navajeni še iz otroštva, tako da se te navade lahko spremenijo šele čez generacije. Pa tudi če pogledamo recimo ponudbo po gostilnah, razen laškega in union piva, je vsa ostala tuja ponudba bistveno dražja, a žal nič boljša. Industrijsko pivo je pač industrijsko pivo, ne glede na nalepko na embalaži. In lepo je, če lahko portfelij zaključiš še z kakšno medijsko hišo tipa Delo, ker dober Public Relations je danes vreden več kot ves hmelj, kvas in voda iz Laškega skupaj.

Edino, kar me pri celi zadevi res zanima, pa še to čisto iz firbca, je to, koliko denarja dejansko potrebuješ, da prevzameš firmo vredno 1.600 milijonov evrov, kje si toliko denarja lahko sposodiš (domnevam na banki), po kakšni obrestni meri ti posodijo ta denar (ter zakaj se jim vsota za neko fizično osebo ali manjši s.p. brez zaposlenega ne zdi naravnost astronomska) in koliko stane zavarovanje kredita. Morda bi se iz teh podatkov lahko mnogi, ki jemljejo na bankah drage kredite, naučili kaj koristnega.

Da pa bi bil komurkoli po slovensko »fovš« zaradi tega posla, pa ne vidim razloga, tako kot nisem nevoščljiv tistemu, ki vzame za nepremičnino 100.000 € krede, ki jo bo vrnil nazaj vse skupaj 200.000 € v desetih letih. Tega se jaz ne upam, kdor pa si, ga pa občudujem. Četudi se piše Šrot.

Preberi še:
Serviranje piva by Onyx
Dummy bogataši by Onyx

Značke: ,

7 Responses to “Dan, ko so umrle sanje”

  1. MICA Says:

    hm…zanimivo je, da ni nihče pustil nboenega komentarja. Ali pa se večina tistih, ki se na stvari vsaj mičkeno razumejo, še ni prebudila iz šoka? Mogoče se kdo celo tolče po glavi ali si puli lase, ker se ni še sam dopustil nategniti komu izmed bogatunov, ki so ga, kdaj predtem, poprosili za podobno uslugico?
    Sicer pa- če bi šlo kaj narobe, bi bil itak Janša kriv, zato ne razumem, zakaj bi sploh zganjali paniko.
    In ker se na finance – vsaj psoredno- mičkeno spoznam, vem le nekaj: nihče mi ne bo prepeval pesmic, da se danes dela, kar se pač dela, zato, ker je zdajšnja vlada temu “kriva”.
    Finančni sistem, davčni sistem, in vsi ostali sistemi, ki tovrstne malverzacije dovoljujejo, so se gradili dve desetletji. >In mnogi od tistih, ki danes svoje minulo delo (ghm) s pridom in dobičkom izkoriščajo, so bili – na določenih segmentih- v zadnjih 20 letih , zraven.
    In ko sme v ponedeljkovem vročem stolu videla navezo Zdolšek- Šrot, mi je bilo marsikaj jasno…..
    In mi je bilo jasno do te mere, da me še danes mrazi ob misli, kaj se bo iz tega 20-egla še izvalilo, kajti, ko si podasta roki kvazi kapital, ki temelji na bančnih kreditih in pravo, potem me preveva le ena misel: če bo šlo kaj narobe, pravniki že naredijo tako, da ne bo plačal hm..”kapitalist”, ampak raja.
    In močno se bojim, da bo tudi v tem primeru tako.

  2. dr. Onyx Says:

    Mica, pri tem primeru je zanimivo meni tudi to, da je glavna tarča Boško Šrot, vsi pa pozabljajo, da takega prevzema ni možno speljati, če nimaš banke, ki ti je pripravljena posojati denar.

    Seveda če gre za zasebne banke, me malo briga, kaj počnejo z denarjem in komu ga posojajo. Če pa gre za banko v (večinski) lasti države (NLB, NKBM), se pa vprašam, KDO SE TU SPRENEVEDA?

    Kajti nekega dne se nam lahko zgodi to, kar se je zgodilo zaradi krize v ZDA ameriškim bankam in bo potrebno odpisovati slabe terjatve. Ampak bojim se, da bodo takrat zopet množično vpoklicali “davkoplačevalce”, ki bodo spet ta zapitek morali sanirati. In upam si trditi, da v roku naslednjih 5 let bo tako Pivovarna laško, kot še marsikaj drugega v lasti tujcev. Nacionalni interes je bil samo muha enodnevnica, ki se bo v naslednjih letih razblinila kot milni mehurček.

  3. ZigaK Says:

    Meni je smešno, da so zdaj vsi tako presenečeni in celo šokirani, da gospa Daniela ni pravi lastnik kolonela, ampak je to gospod Boško.
    Dajte no, …

  4. dronyx Says:

    ZigaK, po moje niso presenečeni, da Danijela Rakovič ni najbogatejša Slovenka, presenečeni so, ker je Boško Šrot lastnik Colonela od 06. V bistvu jih je zavedel Janković, ker je nekoč dejal, da se bo Danijela spremenila v moškega z brado in brki. Zato je večina nas pričakovala, da bo to Alojz Peterle. 🙂

  5. ZigaK Says:

    Jaz tukaj pod “vse” štejem vse novinarje in ostalo medijsko golazen (razen vašega bloga)

  6. MICA Says:

    onyx, če pa ob tem pomisliš, da so bili domala vsi prevzemi izvedeni po enakem kopitu….
    😦

    Kar pa raja ŽE plačuje. In to z minimalnimi plačami, kajti večino izkupička gre za na račun anuitet.
    😦

    Včasih si srčno zaželim, da bi bila muha, in bi tako lahko prisluškovala pogovorom ex vplivnežev – predvsem iz vrst ex komunistov, ki so imeli patronat nad bogatimi računi doma in v tujini. Kako so si takrat delili področja….
    Na srečo kdo izmed tistih, ki jim vest ne da miru, kdaj kaj izda….
    Z željo, da se opovedane skrivnosti sicer objavijo šele po smrti…pa vendarle
    😦

  7. dronyx Says:

    MICA, jaz sem upal, da bo dr. Drnovšek namesto knjig v stilu Misli o življenju in zavedanju napisal tudi kakšno knjigo o tranziciji, saj je kot dolgoletni premier verjetno zelo dobro poznal, kakšen je bil scenarij in tudi zaradi tega je po odkriti bolezni tako spremenil obnašanje. Je pa slovenska zgodba očitno zelo podobna Hrvaški, kjer je imel Tuđman baje že dolgo let nazaj idejo, da mora hrvaško gospodarstvo obvladovati samo par vplivnih družin. Pri nas o tem niso govorili na glas, so pa tako naredili potiho. Ljudi pa itak še vedno grdo vlečejo za nos s pomočjo medijev, ki pa se ve čigavi so. 😉

    Samo neka modrost pravi, VSE, KAR JE KRIVIČNO PRIDOBLJENO, BO IZGUBLJENO. SAMO VPRAŠANJE ČASA. Tik, tak, tik, tak… (tako sistem deluje že dooolgo vrsto let)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: