Je kaj trden finančni Most?

Iz čiste zlobe mi gre kar malo na smeh vsakič, ko zagledam novo reklamo v časopisu ali na TV za razne upravljavce premoženja in banke. Namreč te reklame v velikih količinah so zame nedvoumen dokaz, da tudi pri nas ni več daleč resna kriza raznih finančnih firm, saj meni delujejo precej panično. »Prosimo, vlagajte v naše sklade«, «mi znamo z denarjem«, «k nam po donosne depozite«, «z našimi skladi so cilji lažje laže dosegljivi« (plus komična slika astronavta, ki igra golf), »vaš depozit obrestujemo po stimulativni obrestni meri«… Pa kaj še.

Najprej glede depozitov.

Zadnjič sem bil po dolgem času zopet na banki in se z neko finančno svetovalko zapletem v daljši razgovor. Mimogrede ji nekoliko cinično omenim, da pri vezanih vlogah nima smisla govoriti o kakšnem varčevanju, saj tudi če vežem moj denar za naslednjih 100 let, ne bom z obrestmi pokril niti inflacije, ki je mimogrede na makro nivoju (izračunano s strani države) 6% na mikro nivoju pa verjetno še bistveno več (temu jaz rečem osebna inflacija, ker če kupujem stanovanje, ki je lansko leto stalo še 100.000 €, letos pa je že 130.000 €, me bodo težko prepričali v 6% inflacijo). Bančna svetovalka pa mi nazaj z nasmeškom odvrne, “od česa pa mislite bi potem živele banke in bi mi imeli za plačo?”

Razumem, razumem, samo kakor večina ljudi hitro opazi, vse banke po vrsti živijo zelo razkošno, poslovne stavbe so velike in vse v marmorju, višji bančni uradniki imajo močno nadpovprečne plače (za uslužbenke za šaltarji si tega ne upam trditi) in nenazadnje, njihovi informacijski sistemi dobesedno požirajo denar, pri čemer pa, paradoksalno, moraš za večino opravkov kar lepo na MATIČNO BANKO. Smešno, verjetno pa je v ozadju nek skrit namen, ker da računalniška tehnologija ne bi omogočala, da jaz na kateremkoli okencu iste banke opravim storitev, se mi zdi ..no ja, smešno? Da ne omenim tega, da so krediti na drugi strani pa obupno visoko obrestovani (običajno lepo zavito v pravniški drobni tisk), zahtevajo ne vem kakšna vse zavarovanja, zaračunajo ti stroške odobritve in verjetno še kakšno malenkost.

Zato po moje banke omogočajo zgolj to, da ti z »varčevanjem« (v navednicah) denar nekoliko počasneje izgublja na vrednosti, kot če ga imaš doma v nogavici. Prednost tega, da imaš ves denar doma na kupu, je pa nesporno ta, da se lahko drogiraš ob pogledu na bankovce po 500 €, česar ne bi mogel trditi za številke na zlati kartici America Expressa. Lahko pa gledamo na banko tudi kot cenovno dokaj ugoden trezor za denar, ki ga banka potem večinoma domnevam plasira tajkunom, za managerske prevzeme podjetji. Kaj v primeru, če zastavljene delnice, ki so verjetno edino zavarovanje kredita, močno padejo, pa je podobno idiotsko vprašanje, kot je bilo pred hipotekarno krizo v Ameriki govoriti o tveganih naložbah na nepremičninskem trgu.

Verjetno je za povprečnega poštenega državljana ključni finančni projekt v življenju rešitev stanovanjskega problema (v najem itak nihče noče, ker tipični Slovenec potrebuje nekaj za prijet, kar je samo njegovo). Za to po moje banke niso primerne inštitucije, ker so preveč oderuške in so stroški njihovega poslovanja previsoki. Za take zadeve je po moje prava stvar državno sponzoriran stanovanjski sklad (ali kakšna oblika hranilnice), samo postavljen na zdravih temeljih, ne pa nek tipično domač spaček, kjer lahko vsaka pripravnica na skladu prek zvez odkupi stanovanje namenjeno mladim družinam.

Sedaj pa vzajemci.

Dokler je denar dotekal v neomejenih količinah, ni nikomur niti na misel prišlo, da bi karkoli oglaševal (razen redkih izjem). Ljudski glas od ust do ust je bil najboljša reklama. »Ti posluši, men je pa balkanc lansko leto naredu solidnih 60%.«, «ha, ha, jaz sem pa kar v enga domačga vložu, pa me je lepo presenetu z 80 %«

In danes…

No ja, tisti, ki so vzeli kredite in nesli denar direktno v sklade, so ob strmih padcih verjetno prvi tudi panično dvigali denar in reševali, kar se je še rešiti dalo.

Sam sem pred več kot dvema letoma vložil nekaj denarja v na novo odprt sklad in danes, če preračunam vrednost točke, prištejem še vse izstopne stroške in upravljalske provizije, sem še na slabšem, kot če bi denar enostavno vezal na banko. Poleg tega sem šel malo pogledati na splet, kam je sklad vložil denar in kako so rasle borze, na katere je vlagal denar in nisem odkril prave korelacije. Borze so rasle bistveno več, kot pa točka mojega sklada, ko pa so borze padle, je točka mojega sklada padla za približno isto vrednost. Skratka, vsaj kar se mene tiče, hvala lepa za vse in veliko sreče…jaz pa bom moj denar porabil že za kaj drugega.

In ko takole človek razmišlja, kam bi dal prosta sredstva, da bi vsaj pokril inflacijo, če že ne privarčeval kakšne procente, pride do ugotovitve, da resne in zanesljive opcije sploh ni, kljub vsej tej silni konkurenci, ki se očitno tako kot trgovci, za obrestne mere lepo dogovarja ob igranju golfa.

Torej je najbolje, da sproti vse zapraviš in živiš na absolutni finančni ničli. Tako vsaj nimaš neprestano občutka, da nekdo živi (pre)dobro na tvoj račun.

Sedaj grem pa spet oglase brat, da se še malo nasmejem.

Preberi še:
Blokirana bančna kartica by Onyx
Potop vzajemnosti by Onyx

Značke: , ,

11 Responses to “Je kaj trden finančni Most?”

  1. Dr. Frojnd Says:

    Pomanjkanje korelacije bi mogoče do neke mere lahko pojasnilo branje tega članka (Link). Sicer je precej tendenciozno napisan, a vendarle. predvsem je morda merodajen stavek tale: “If it all goes pear-shaped, if the stock falls instead of rises, there’s always a pension fund or discretionary account that can take the hit…” Katera kakovostna liga borznih mešetarjev po tvojem upravlja portfelje naših bank na velikih borzah. Prva? In naš dobiček jim je verjetno prvi v mislih? In naše banke jih za nedoseganje rezultatov kaznujejo z odhodom drugam? 😀

  2. Dr. Frojnd Says:

    Sorči za nezaključen link tag. Se zgodi tudi najboljšim…

  3. dronyx Says:

    Dr. Frojnd, ewo, častim eden “/”. V obdobju zlatih krav sem lahko tudi jaz mešetar, ker če vse raste, ne moreš narediti izgube, če nisi res totalen cepec. Pri vzajemcih je pa poanta ta, da oni služijo upravljavske procente ne glede na uspešnost naložb (plus vstopno/izstopni procenti). To jih udari šele, ko ljudje ne vlagajo več denarja ali celo dvigajo denar iz sklada, ker so donosi prenizki. Njihov alibi, z velikim črkami napisan pa je, da ni priporočljivo vlagati za manj kot pet let. In upajo, da v petih letih že pozabim, koliko sem sploh vložil, ali še bolje, da sem moj denar sploh kam vložil.

  4. Dr. Frojnd Says:

    Ali vsaj vstopno vrednost, zvišano v skladu z inflacijo (splošno ali osebno).

    Nekje sem prebral, da so vplačila in izplačila premij oz. zavarovalnin pri zavarovalnicah v bistvu le “honeypot”, s katerim želijo privabiti kapital (=zavarovance), denar pa potem služijo z vlaganjem tega kapitala.

    Na istem mestu sem prebral tudi, da bi se za takšno politiko moral realni dobiček vrteti nekje 10-12 odstotkov na leto, medtem ko ga slovenske zavarovalnice producirajo med 2 in 3 odstotke. Tako naj bi za svoj profit “zajedali” v maso izplačil premij. Sliši se smiselno, ampak o tem ne vem dovolj, da bi dajal merodajne ocene, verjetno pa bi ti kot vlagatelj vedel kaj več. Imaš kakšne dodatne misli na to temo?

  5. dr. Onyx Says:

    Jaz razen manjšega izleta do vzajemcev ne poznam teh zadev kaj dosti, ker v njih pošteno povedano ne verjamem. Sem pa mnenja, da bi morala biti obdavčitev bančnih vlog in dividend na delnice šele nad zneskom, ki pokrije inflacijo, ker sicer se ob dohodnini še enkrat počutiš kot bedak in si dodatno destimuliran za to, kao “varčevanje”.

  6. sparkica Says:

    Še malo pa se nam ne bo treba kaj prida posebej truditi za doseganje absolutne nule. Hm… pravzaprav sem prepričana, da jih je kar nekaj takih, ki so za par let (desetletij) že malo na ‘hladnem’ 🙂 Najboljš je nič met, ti ne morejo nič vzet.

  7. dr. Onyx Says:

    Morda ne nepomembno, za razumevanje zgoraj napisanega:

    Statistika pravi, da imajo v Sloveniji najvišje plače zaposleni v dejavnosti finančnih trgov ter denarnih in blagovnih borz. V povprečju prejemajo 1739 evrov neto.

  8. ZigaK Says:

    Jaz se držim Seinfeldovega nasveta : I’m not an investor. People always tell me, you should have your money working for you. I’ve decided I’ll do the work. I’m gonna let the money relax. You know what I mean? ‘Cause you send your money out there – working for you – a lot of times, it gets fired. You go back there, “What happened? I had my money. It was here, it was working for me.” “Yeah, I remember your money. Showing up late. Taking time off. We had to let him go.

  9. Ležalnik pika Com Says:

    @Ziga: hihi, dobra je tale…

  10. Marko Says:

    “Jaz razen manjšega izleta do vzajemcev ne poznam teh zadev kaj dosti, ker v njih pošteno povedano ne verjamem.” (citiram dr. onyxa)

    čisto zadosti povedano o tvojem znanju in pa o verodostojnosti (smiselnosti) tvojega članka 😉

    lp, marko

  11. dronyx Says:

    Marko, nikjer nisem napisal, da so to nasveti finančnega eksperta. Jaz enostavno vzamem kalkulator, pogledam tečaje, množim in primerjam. Po mojem res laičnem mnenju pa so (nerealno) visoki donosi raznih vzajemnih skladov samo prehodna fikcija in so dolgoročno za zaupanje vlagateljev v te finančne inštrumente slabi, ker povzročijo prelivanje denarja iz bank, napihovanje borznega balona (poleg vplivanja na trg surovin in še kaj) in potem čez čas krepke korekcije navzdol (kot se baje temu lepo reče). Ko pa se enkrat opečeš, boš nekajkrat razmislil, preden še kakšen evro vložiš v to finančno luknjo.

    So pa jasno dober posel za njih same, saj rizika praktično nimajo, igrajo se z denarjem drugih, za svojo storitev si pa zaračunavajo fiksne provizije, ne glede na rezultate dosežene v igralnicah. Kriza nastopi samo, če novih vplačil ni, ostali pa točke masovno prodajo. In če danes pogledaš spletno stran vzajemci.com, si težko predstavljam, da bi trenutno kdo nosil denar v sklade.

    Je pa meni fascinantno, kako dobro živijo praktično vse finančne firme, pri čemer je skoraj nemogoče najti obliko varčevanja, ki bi ti ob sprejemljivih rizikih pokrila vsaj inflacijo.

    O smiselnosti pa kdaj drugič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: