Totalka

Moj prvi, težko prislužen avtomobil, je bil turkizen Renault 5. Ljubkovalno imenovan petka, a žal ne zaradi pet zvezdic na crash testih in bogate dodatne opreme. Kupil sem ga rabljenega, dobro ohranjenega, kot se temu uradno reče, starega nekaj let, prek oglasnika.

Čeprav je imel vgrajen najmanjši motor 1.1, je pločevinasta Francoska škatla dobro pospeševala in končna hitrost je bila okrog 180 km/h ob pomoči vetra od zadaj. Zanimivo pa je bilo, da je na začetku, ko sem ga kupil, porabil cca. 8 litrov na 100 km, čez nekaj let pa se je poraba dvignila kar na 11/100, tako da sem bil stalen gost na črpalkah. Par kilometrov in spet po gorivo. No, v zagovor lahko povem, da sem bil krivec kar sam, ker sem ga priganjal do konca ter pozabil, da je včasih potrebno zamenjati tudi kakšno olje in svečke v motorju. Ni pa imel avtomobilček vgrajenega nobenega danes znanega pomočnika, kot je ABS (po moje eden najboljših izumov za avtomobile) ali sistem proti zdrsu. Če kot pomočnika ne štejem štekdoze za prižiganje cigaret jasno. In zato je bila vožnja takšnega avtomobila zahtevna in napake si težko popravil. To vozniki petic dobro vedo, ko čakajo na vrsto pri kleparju.

Sam sem bil v tistih časih mlad, drzen in mnogo prehiter voznik, ki na nesrečo med vožnjo nikoli ne pomisli oziroma kot je Dinozaver zapisal v enem komentarju, se daje dol z gospo Srečo kar med vožnjo, ker k skupnemu užitku svoje doda še adrenalin in konstantna napetost. Tako se lahko “pohvalim”, da me v naselju in lokalnih cestah (razen avtoceste) ni prehiteval skoraj nihče, ker me niti ni mogel dohiteti in bi lahko vzvratna ogledala enostavno prodal.

Zanimivo in nekako za naše razmere kar značilno je, da me kljub taki divji vožnji policisti niso ustavili praktično nikdar (razen dvakrat na Hrvaškem), pa tudi se ne spomnim, da bi plačal eno samo kazen zaradi prometnega prekrška. Samo to so bili takrat časi najbolj divje tranzicije in zdi se mi, da je bila takšna cestna kultura v tistem obdobju nekako splošno sprejemljiva in nič posebnega. Divjaki v politiki, divjaki na cestah.

Je pa to obdobje postkomunizma vzgojilo nekaj generacij šoferjev, ki so danes postali večinoma uspešni podjetniki in premožni ljudje z zares hitrimi avtomobili, ki se požvižgajo na predpise, svojega terenca tiščijo do daske, kot se reče in tudi z lahkoto v gotovini poravnajo še tako visoke kazni za prometne prekrške, pa še policistu dajo 100€ bonus napitnine, da bo lahko kupil otrokom šolske učbenike in malico. Če jih seveda slučajno kdaj po naključju ujamejo, pa jih večinoma ne.

In sedaj pride na vrsto moja prva in edina totalka.

Sredi naselja peljem običajno hitro, bolje rečeno običajno mnogo prehitro, a me kljub temu prehiti nek divjak (še večji divjak) v japonskem station wagnu. To je bilo takrat zame podobno, kot če ti nekdo pred očmi posili ženo ali ljubico. Moj ponos je krvavel in moral sem ukrepati, zato sem se zapodil za predrznim divjakom.

Sledil sem mu le z veliko težavo, ker je bil njegov avto očitno bistveno hitrejši in stabilnejši. Potem peljeva z veliko hitrostjo po ravnini, za katero pa pride oster ovinek v desno. On ga spelje brez problema, mojo petko pa pri isti hitrosti sredi ovinka dobesedno odlepi od tal in jo katapultira v smeri tangente s tako silo, da avto trešči ob bankino oziroma hrib ter se, kot bi gledal počasni posnetek, prevrne na desni bok.

Čeprav se je to zgodilo v hipu in ni bilo niti teoretične možnosti, da bi situacijo rešil, se mi zdijo trenutki, ko se je avto prevračal, kot bi jih nekdo upočasnil in se je svet počasi nagibal v desno. Potem sem odprl okno na sopotnikovi (morda bolj verjetno šoferjevi) strani, ki je gledalo nekam tja proti nebu, se skobacal nekako iz avtomobila, ga prevrnil nazaj na kolesa in ga uspel potisniti dol s ceste.

Situacija bi lahko postala pa zelo nevarna, če bi v tistem trenutku kdo pripeljal nasproti, saj je bil ovinek iz te smeri nepregleden in bi verjetno treščil direktno vame.

Potem sem nekako avto spravil do doma in čeprav na prvi pogled ni izgledal pretirano zdelan, je bilo zamaknjeno celotno podvozje in je šlo v žargonu za totalko. Moj prvi avtomobilček je nazadnje končal tako, kot je tudi prišel v hišo. Za majhen denar sem ga prodal po oglasniku in verjetno ga je kupec, ki se je domnevam poklicno ali za hobi ukvarjal z popravilom in preprodajo karamboliranih avtomobilov, prodal hitro naprej kot izvrstno ohranjen, nikoli karamboliran, malo vožen avto vreden nakupa. To, da je srečen kupec mojega bivšega čez čas opazil, da avto močno zanaša, če spustiš volan in je samo vprašanje časa, kdaj bo še sam naredil svojo lastno totalko, pa je že druga, še ena tranzicijska zgodba.

Divjaki v politiki, divjaki na cestah, divjaki v oglasniku. Ja, za vse so krivi v bistvu politiki, tudi za mojo totalko.

Kaj pa vaša prva totalka?

Se želiš naročiti na blog?

Advertisements

Značke:

10 komentarjev to “Totalka”

  1. Dr. Frojnd Says:

    Mokra temna sobotna noč v malem kraju ob Savi. Hitel sem, da bi prišel čim prej domov, ker sem imel vsega poln kufr. V dvojni ostri ovinek sem pripeljal s kakih 100% čez omejitev, medtem ko se je s stranske ceste v promet vključil Wartburg, ki je peljal kakih 30 km/h. Namesto, da bi se zaletel v njega sem zavrl in me je zavrtelo. Častitljivi rjavi starček, pred desetletji sčaran v vzhodnonemškem Eisenachu, mi je tako srečno ušel, jaz pa sem med vrtenjem po cestišču v polnem bullet timu (matrix efekt za nepoučene) uspel izreči natančno polovico kletvice, preden sem z bokom udaril ob nasip.

    Medtem ko sem se trudil, da bi se izvil iz objema varnostnega pasu, se je avto prevrnil nazaj na kolesa, tako da mi je bilo prihranjeno skakanje (padanje). Izstopil sem iz avta, pobral svoj fotoaparat in steklo zadnje šipe, ki sta nepoškodovana ležala na tleh in ju vrgel na zadnji sedež. Usedel sem se v avto, iz katerega so že mezeli sokovi, ga uspel vžgati in ga kljub zvokom očitnega mučenja ter dvema počenima gumama spravil s cestišča na dovozno pot.

    Ker so vsega hudega vajeni stanovalci očitno že poklicali policijo, sem se s policistoma zmenil še za avtovleko in lift do železniške postaje, doma pa me je čakal še pogovor s staršem. Tisti dan sem si avto sposodil od njega, tako da je moja katra ostala nepoškodovana in jo je uspel uničiti šele zob časa.

    Epilog: Naslednje tri tedne zaradi bolečin v vratu nisem ravno lahko spal in jedel. Naslednjih devet mesecev nisem prihranil niti ficka. Čez leto in dan mi je prijazna sodnica za prekrške zaračunala še minimalnih 20 tisočakov kazni za neprilagojeno vožnjo. Moja povprečna hitrost vožnje se odstihmal zmanjšuje za približno 2 km/h letno. Pri kleparju se nisem več oglasil.

  2. alcessa Says:

    Vas na Goričkem. Makadam. Pred kratkim naredila izpit. 60 kmh v ovinku se izkaže kot preveč, namesto bremze stopim na gas. Čelno se zaletim v obrežje potoka. Prednja šipa v prafaktorjih, voda v avtu. Meni nič.
    Zamaknjeno podvozje starega, grdega Opla z muko raztegne kolega od fotra, šipo popravijo v delavnici. Avto ostane v familiji še leta, dokler se ne proda za 60 jurjev. Izpit mi brez podaljšanja preteče, ne vozim več, v Nemčiji ga naredim še drugič. Previdna šoferka, trenutno še pol leta začetnica. Ni me strah, upam, da je ognjeni krst za mano. 🙂

  3. dronyx Says:

    Bom drugače vprašal. Ali obstaja morda kdo, ki še ni naredil totalke z avtomobilom in ga tega ni sram priznati?

  4. chef Says:

    Totalke pa še nisem naredil! Enkrat sem kušnil robnik, ampak je bilo vsega skupaj 60 jurjev škode (popravljeno na fuš, kajpak).

    Me je pa peljal nekdo drug, takrat smo pa pri 160 km/h poleteli z avtoceste. Ker smo v avtu vsi spali, vem za hitrost samo zato, ker se je tisti kombi pač vedno tiščalo do daske). Še najbolj zanimivo je, da se nismo prekucnili in vsi pobili. Res, prekleto dolgo traja, da se ustaviš (če greš do dile, pa še toliko dlje, hehe). Menda sem med samim letenjem po zraku, tako rekoč tik pred smrtjo, preklinjal kot furman.

  5. dronyx Says:

    Enkrat sem bil tudi jaz kot sopotnik v totalki. Vozimo v koloni za nekim traktorjem in pred nama še kakšni trije avtomobili. Potem je imel kolega tega dovolj, malo zaostal, pohodil gas do konca, sunkovito desno mimo kolone in…traktor tudi zavije desno na stransko pot. Midva se mu izogibava in pristaneva v neki ograji in potem v jarku. Jebi ga.

  6. Centrifuzija Says:

    Moj klijo je povsem razbit. Zgolj sreči, prijaznosti tehnika in dekolteju se lahko zahvalim, da je prejšnji teden naredil tehničnega. Kresnjen je z desne, od spredaj levo, od spredaj desno, počen majav blatnik, ima še nekaj bušk po vratih, vdrte feltne na desni in odpadlo lajšto na desnem boku. Ampak totalke pa še ni imel!

  7. dronyx Says:

    Centrifuzija, jaz sem tudi vse tehnične naredil samo s pomočjo naravnega “ljubavnega tepiha” (eni baje nosijo vsadke, kupljene v Trstu). Je pa avto nekakšen odsev voznika in ko jaz pridem nekam na parkirišče in zagledam ob sebi ko parkiram kakšen povsem obtolčen avto, potem grem preparkirat drugam.

  8. Centrifuzija Says:

    No, ampak sem pa vesela, da si ti po tvoji totalki cel in zdrav.

  9. pijanec Says:

    No, jaz sem bil približno takšen voznik, kot ga na začetku opisuje dronyx. Potem pa sem se enkrat sredi ničesa peljal po omejitvi 40 (izredna omejitev zaradi košnje) in naenkrat nasproti prileti avto izza ovinka in bum direktno v mene. Seveda totalka.

    Nasvet: če bi vozil hitreje, bi prišel izza ovinka pred drugim avtom 🙂

  10. dronyx Says:

    pijanec, če povem po pravici, so zame še vedno bistveno bolj nevarni obupno počasni nedeljski vozniki, ki izven naselja vozijo 50 km/h in opazujejo okolico, kot hitri vozniki. Ti počasi te tako znervirajo, da zadeva lahko hitro postanbe nevarna. Pri hitrih voznikih pa je zadeva nevarna predvsem takrat, ko se v kočljivi situaciji srečata dva prehitra. Sicer pa jaz danes vozim skoraj po predpisih in vožnja kar naenkrat ni tak psihični napor.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: