Se bom pustil Zemificirati?

V enem izmed uvodov v svojo kuharsko knjigo (povezava ni sponzorirana) je nekoč mojster Ivan Ivačič zapisal: Lažje je kritizirati, kot dobro kuhati in na to misel se vedno spomnim, ko poizkušam napisati kritiko. Sploh če pišem kritiko nečesa, kar nisem niti preizkusil.

In če to velja za pripravo kurje obare ali tenstanega krompirja, to velja še toliko bolj za zapleteno programsko opremo, ki poizkuša inteligentno prepoznati vsebino besedila na blogu ter avtorju ponudi povezave izbranih ključnih besed na nekatere bolj znane spletne strani, kot je recimo wikipedija, predlaga oznake (tage) in celo nekatere prosto dostopne slike, ki niso pod avtorsko zaščito.

Podjetje Zemanta se je resno lotila te, že na prvi pogled vse prej kot preproste naloge. Pa se problem verjetno marsikomu, ki piše blog in s pomočjo iskalnika vstavlja povezave, slike in logično izbira oznake primerne besedilu, ne bo zdel nič posebnega. Ampak v bistvu je, ker je še vedno vsak računalniški program ujet v If zanke, mi pa imamo vgrajeno v glavo zelo zmogljivo sposobnost abstraktnega mišljenja in naravno inteligenco. Tudi blondinke. Zato računalniški programi pri tovrstnih nalogah nasproti človeku izpadejo skoraj vedno popolni amaterji.

Sam celotne zgodovine podjetja ne poznam, po tem kar sem zasledil na spletu pa gre zgodba nekako takole. Skupinica programerjev se prijavi na Seedcamp v Londonu z Odprtim kopom (nek projekt na RTV SLO), ki je nekakšno tekmovanje dobrih idej, pride med prvih 6, pobere 50.000 € nagrade, najdejo se investitorji tveganega kapitala, ki v podjetje investirajo 1 milijon € in konec marca 2008 start-up internet podjetje lansira svoj produkt.

Iz tega je meni jasno, da gre za povsem komercialen projekt, kajti skladi tveganega kapitala, ki vložijo milijonček evrov, niso ravno dobrodelne ustanove in se verjetno nadejajo izplenu, ki je vsaj mnogokratnik vložka, in to v čim krajšem možnem času. Potencial so pa domnevam zavohali v tem, da se da prek tega sistema na bloge, ki postajajo eden ključnih igralcev interneta, spretno vključiti sponzorirane povezave, ki prinašajo denar. Recimo če jaz objavim v besedilu iPod, dobim povezavo na Apple store, na ključno besedo hujšanje morda povezavo na čaj, s pomočjo katerega izgubiš v tednu dni odvečne kilograme, ki so se nabirali leta in podobno. Seveda s tem ni nič narobe, saj nenazadnje vsi uporabljamo tudi googla, pa čeprav nam med zadetki ponuja sponzorirane povezave.

Ključno za uspeh po moje pa je, da uporabnik tega sistema vidi večje prednosti in koristi, kot so pomisleki, ker nekdo drug na račun povezav služi denar.

Program se sicer namesti kot vtičnik (razširitev) brskalnika za eno izmed podprtih blogerskih platform (wordpress, blogger ali typepad). To je dobrodošlo, kajti večina nas nima dostopa da blogerskega strežnika in tako kakšne razširitve blogerske platforme na strani strežnika za večino ne bi prišle v poštev.

Sam tega produkta še nisem namestil in po tem, kar sem videl do sedaj, pač v njem (še) ne vidim neke večje dodane vrednosti oziroma nečesa, kar bi si nujno želel imeti nameščeno. To pa ne pomeni, da ideja nima potenciala in bo nekoč v prihodnosti postala morda hit med blogerji in prinesla avtorjem ter vlagateljem »boxoffice« uspeh.

Vsaj kar se mene tiče, sem ljubitelj estetike.

Tudi na spletu imam rad čist, lepo berljiv tekst. Brez kiča in odvečnih okraskov. Strinjam se, povezave so eden izmed ključnih elementov spletnih besedil, vendar pa zagovarjam to, da so tudi povezave med besedilom skrbno, smiselno izbrane in ne služijo samo kot past spletnim iskalnikom. Spletna stran, ki je okrašena z povezavami kot najbolj kičasta plastična božična jelka, meni že na pogled deluje prevara, pisana za iskalnik in na njej jaz nimam kaj iskati. Naj jo potem preiskujejo iskalniki, če je narejena zanje.

Poleg tega vsaka povezava na spletni strani lahko bralca, ki nanjo klikne, zmoti in miselni tok preusmeri drugam. Verjetno si tudi tega večina piscev, ki pišejo za bralce, ne želi. Ko klikneš prvič, in še drugič na neki spletni strani ali blogu povezavo, ki nima smisla, potem verjetno tretjič ne klikneš več.

Na nobeno povezavo.

Wikipedija je sicer čudovita zadeva. In ideja, da se besedilo na blogu opremi z povezavami na Wikpedijo, ki podrobneje razlagajo uporabljene pojme, se morda zdi zelo dobra. Sam pa jo jemljem precej z rezervo. Namreč Wikipedija je v osnovi spletna enciklopedija. Vemo pa, kako je z enciklopedijami. Včasih smo jih kupovali na metre zato, da so zapolnile knjižno polico v novi dnevni sobi. Uporabljali smo jih zato, da smo poiskali kakšen pojem za križanko, večinoma pa se je na njih nabiral prah. Domnevam, da nima nihče toliko časa, da bi za zabavo lahko prebiral enciklopedijo. In isto verjamem velja tudi za wiki. Če me nekaj res zanima, bom to našel sam. V bistvu me pretirane povezave na wiki strani začnejo v nekem trenutku celo motiti, ker se žal trenutno še ne da različno obarvati različne tipe povezav na spletu.

No, ko človek začne kritizirati, se kar težko ustavi. Zato pa na vsakega kuharja pridejo po trije kritiki.

Sedaj pa bom poizkušal biti konstruktiven. Zemantin vtičnik bo pri meni vreden razmisleka o namestitvi takrat, ko bom lahko Zemifikatorju, ki išče povezave, dopovedal, kaj naj bo domet (scope) iskanja, ko bom lahko omejil jezik iskanih strani (recimo samo slovenščina) in ko bo rezultat vsaj približno podoben rezultatu, ki ga je sposoben sprocesirati moj neurocalculator vrste Homo Sapiens različica Praslovan.

Mislim da je za večino ortodoksnih blogerjev HTML povezava nekako sveta, nekaj, kar ne razmetavaš kar tako po zapisih. Morda celo poklon tistemu, na katerega je povezava usmerjena in najpogosteje je to kar bloger sam. Egotrip in to, kajneda? Pač narediš povezavo na svoje prejšnje prispevke, ali v najboljšem primeru na prispevke kolegov v blogoroli. Nikakor pa ne kar naključno vsepoprek po spletu. Saj blogerji nismo vendar dobre vile in lopate?

Zato bi bilo po moje nekako logično, da bi se dalo Zemfikatorju dopovedati, ali naj išče povezave na moje stare zapise, po moji blogoroli, blogosferi, po wikiju, spletnih portalih ali počez po svetovnem spletu. To se mi zdi osnova, da lahko temu vtičniku sploh dam možnost, ker kot rečeno, iz bloga ne mislim narediti v tej fazi b(l)ožične jelke. Če se bo morda nekoč izkazalo, da bo b(l)ožična jelka prinašala kakih bonus 1000 € v mesečni proračun, potem bom o tem resno razmislil. Do takrat pa ne bo tu ne oglasov, ne povezav kar tako na wiki in sponzorirane strani. That’s life.

Sam sem prepričan, da bo fantom iz Zemante tudi s pomočjo odziva blogerjev uspelo narediti zares uporaben dodatek, ki ga bo večina blogerjev z veseljem namestila na svoj računalnik. Glede na mladost, zagnanost, znanje in pripravljenost delati dan in noč za uresničitev ideje v to ne dvomim. Nisem pa namerno napisal fantom in dekletom, ker ponavadi startup pomeni delo od jutra do naslednjega jutra, ogromno odrekanja, kar pa ponavadi za deklice ni preveč privlačno (Girls just want to have fun…). Le fantje bodo morali malo popaziti, da ne bodo dobili takšnega ultimata, kot ga je baje dobil moj profesor matematike, ko mu je žena dejala, ali jaz, ali matematika. On se je baje odločil za matematiko. Kako se v tem primeru odločiti v primeru take dileme ne vem. Je pa res, da z denarjem letijo na kup tudi ženske, čeprav potem nikdar ne veš ali letijo zaradi denarja ali tebe in tvojega »vtičnika«.

Za konec tega  kritičnega pogleda pa naj samo pripomnim, da mi tudi beseda Zemifikacija nekako ni všeč. Namreč prva beseda, ki mi je prišla kot asociacija na misel, je zombifikacija. Biti zombificiran pa ne obeta nič dobrega.

Če še enkrat za konec parafriziram našega pokojnega kuharskega mojstra: Lažje je kritizirat, kot napisati dober vtičnik. Zato jaz ne pišem vtičnikov.

Raje kritiziram.:)

Mimogrede, ali kdo ve čemu služijo TAGI? Resno mislim.

Advertisements

Značke: , , ,

4 komentarji to “Se bom pustil Zemificirati?”

  1. Apple » Se bom pustil Zemificirati? Says:

    […] Dr. Onyx wrote an interesting post today on Se bom pustil Zemificirati?Here’s a quick excerptRecimo če jaz objavim v besedilu iPod, dobim povezavo na Apple store, na ključn… […]

  2. zemanta2 Says:

    Zdravo,

    hvala za tale opis in komentarje. Trenutno smo usmerjeni na angleško govoroči trg, zatorej žal ne delamo najboljše na blogih v drugih jezikih.

    Kar se samih pripomb tiče se v načelu strinjamo z njimi. Povezave, članki, slike itd. so tam kot prijazni predlogi in je na koncu na blogerju samemu, da jih izbere. Lahko tudi samo en link ali pa par tagov.

    Marsikdo nas tudi tako uporablja, da samo gleda kakšne predloge dajemo kot povezane članke, jih prebere in uporabi kot inspiracijo pri pisanju. Pri tem se nikoli ne dotaknemo njegovega samega besedila. Kar nam je tudi prav, samo da je ljudem lažje pisati.

    Kar se tiče personalizacije in dodatnih virov povezav in slik imamo to zelo visoko na seznamu želja in bomo kmalu predstavili tudi rešitve na tem področju. Mimogrede, trenutna testiranja kažejo, da zaradi uporabe vtičnika dobiš več bralcev.

    Vsekakor upam, da bomo skozi nadaljnje inoviranje in razvoj postali nekoč dovolj dobri, da dilem ali nas imeti nameščene sploh ne bo.

    Seveda pa smo vedno odprti za dodatna vprašanja tako na našem forumu getsatisfaction.com/zemanta ali pa kar meni na email – jure@zemanta.com

    Jure Čuhalev, Zemanta

  3. dronyx Says:

    Jure, hvala za komentar. Glede lokalizacije in podpore drugim jezikom, razen angleščine, mi je jasno, da to trenutno ni na vrhu prioritet. Je pa zato potem takšna zadeva nekoliko manj primerna za bloge, ki niso pisani v angleščini. No kljub temu je že angleško govoreči trg na internetu ogromen.

    To, da Zemantin vtičnik prinese nove bralce, je razumljivo, saj generira povezave na druge zapise, kar dela pingback zapise, ki nenazadnje na dobro obiskanih blogih tudi generirajo nek obisk. To pa nosi morda s seboj tudi past, kajti hitro se lahko zgodi, da ko bo aplikacija enkrat masovno razširjena, bo teh navzkrižnih povezav toliko, da bo pingbackov enostavno preveč in bodo predstavljali samo beli šum med ostalimi komentarji, ter se bodo pisci blogov morda celo odločali, da izklopijo pingback funkcionalnost.

    Vsekakor pa vam želim kot novim ribicam v divjih vodah interneta veliko uspeha, ki se ga veselim z vami. Nenazadnje je tak uspeh slovenskega kadra (za podjetje ne vem, če je v slovenski lasti – verjetno ne) tudi vzpodbuda za mlade z idejami, ki dvomijo, da je mogoče na tujem uspeti. Če je ideja dobra…v globalni vasi WWW smo vsi domači. 🙂

  4. zemanta2 Says:

    Podjetje je v slovenski lasti, od ustanoviteljev. Seveda pa je z investicijo tujih skladov tveganega kapitala del lastništva podjeta odšel v tujino.

    — jure

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: