Ladjice

Lansko poletje sem večino morskih dni preživel na obali septembra. Za vikend sem zjutraj najprej pogledal vremensko napoved na teletekstu, potem še verificiral prognozo s strokovnim pogledom skozi okno in če je kazalo na lepo vreme, sem se z avtomobilom odpeljal zgodaj dopoldan v Izolo.

September ima več prednosti, kot prvo je parkirišče zastonj, na plaži ni pretirane gužve, da bi moral ležati z glavo med na črtico pobritim mednožjem naključne češke turistke, prehude vročine ni, tako da ni potreben troslojni namaz kreme za sončenje številka 20+ in tudi morje je še prijetno toplo. Le zvečer postane prej hladno, samo potem greš pa še v mesto na kakšno pivo.

Ker je kopališče v Izoli tik ob marini, sva šla večkrat z nečakinjo na sprehod malo gledati ladjice. Jaz sem jo držal na dlani kot kamero, da se je lahko razgledala naokrog. Sicer sem opazil, da njo bolj zanimajo starejše gospe kakor ladjice, ker se kar topijo od prijaznosti, ko vidijo dojenčka, ki jim pomaha, pa še lepo zapeljivo nasmejčka zraven, kot to znajo otroci.

Joj, kako luštkana punčka.  Kako ji je pa ime?
Hana sem, reci tetici, samo striček me kliče pa kar Hanč…

No, mene so pa bolj kot starejše gospe zanimale jahte. Vedno me v marinah fascinira, kaj mora biti človeku, da si kupi nekaj tako dragega in tako malo uporabnega.

Namreč, ko takole na lep septemberski sobotni dan gledaš marino bi pričakoval, da bodo jadrnice in jahte v gosjem redu zapuščale marino, in da bo v njej ostalo do opoldneva samo še par bark. Pa ne. Večina jih ostane kar lepo privezanih. In to verjamem večino leta, saj ljudje, ki si takšne drage jahte lahko privoščijo, običajno nimajo ravno časa na pretek za brezdelno plovbo po morju in nastavljanje sončnim žarkom. Domnevam, da si jih mnogo tako jahto kupi zgolj zato, da ima občutek blagostanja, ker to pritiče statusu. Koliko je potem s tem dela, vzdrževanja, plačilo marine, prevoz jahte z vlačilcem in še druge malenkosti, se izkaže kasneje.

jadrnica.jpg
foto: dr. Onyx

Kot je včeraj lepo rekel Walter Wolf na Trenjih, je bil ob nakupu jahte srečen dvakrat. Prvič, ko je bila dokončana in drugič, ko mu jo je uspelo prodati.

Saj verjetno večina nas bi šla rada kdaj na jadranje, ali vožnjo z jahto. Samo za to ne potrebuješ kupiti svoje plovilo, tako kot verjetno nihče, ki si želi malo leteti z letalom, za to nekupi lastnega Airbusa A380 z posadko. Razen kakšen Hollywoodski zvezdnik, ki trpi za hujšo  obliko manjvrednostnega sindroma. Jadrnico ali jahto se da najeti za nekaj 100 € in to narediš enkrat, dvakrat na poletje pa se lahko počutiš kot milijonar.

Zanimivi pa so mi tudi ljudje, ki si ta plovila kupujejo. Recimo nekdo je na zgornji plato moderne jahte parkiral kar ATV štirikolesnika, pri čemer kljub temu, da sem vse skupaj kar nekaj časa opazoval, nisem poštudiral, kako to spravi dol na obalo. Dvigala jahta nima, na roke sigurno ne gre…pojma nimam. Mogoče kdo iz mense to razume, jaz ne.

Ena mama in domnevam hčerka lastnika jahte, sta se šli po kosilu (špageti z paradižnikovo omako in baziliko) kopati kar v vodo sredi marine, med jahte. Verjetno zato, ker je morje tam bolj mirno, ni valov in tako lepo diši po gorivu in drugih izpustih, ki jih spušajo barke v vodo. Morda ima kdo celo WC odtok speljan direktno v vodo, tako da potem plavaš kar med dizlom in drekom.

Klinc, pa tako bogastvo, jaz pravim. 

Advertisements

Značke: , , ,

4 Responses to “Ladjice”

  1. chef Says:

    WW je po mojem mnenju največja faca med slovenskimi bogataši.

  2. Morska Says:

    Ja Wolf je kar popestril oddajo.
    Izolaaaaaaaaaaaa… draga vas domačaaaaaaaaaaaaa… :)) Na jahti bila sam enkrat in še to na tisti najbolj simpl, pa še takrat mi je postalo slabo v njej in sem pol raje ždela zunaj.

  3. dronyx Says:

    Po mojem zadnjem štetju so plovila po uporabi pri meni na zadnjem mestu. Še s helikopterji sem se večkrat peljal. V bistvu pa sploh ne vem zanesljivo, če nisem nagnjen k morski bolezni. Nazadnje sem se z barko peljal na Grškem otoku Zakynthos, ko smo šli na celodnevni izlet okrog otoka. Vsedli smo se nekam k strojnici in je ves čas ropotalo in se treslo kot bi bil v podmornici, Po kakih dveh urah mi je postalo obupno slabo in ko smo prišli do Zaliva tihotapcev z znano razbitino neke jadrnice, sem si samo želel, čim prej priti nazaj v pristanišče in na kopno. Bil sem pa tako bled, kot bi srečal Letečega Holandca.

    Drugače je pa Izola trenutno pri meni prva morska destinacija. Upam, da bom na stara leta lahko tam živel in mogoče risal v kakšnem mansardnem stanovanju. Za začetek Ribo 1 in 2. Jaz sem mislil, da sta ti dve zarjaveli barki kakšen muzejski eksponat, sta pa izgleda udarna moč naše ribiške flote. 🙂

  4. pijanec Says:

    Ta z “Ribo” je dobra, se kar ne morem nehat smejat.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: